Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića (ozadje)

Zoran Milanović in Dragan Primorac se bosta v nedeljo pomerila v drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem. Primorac je po mnenju analitikov v zadnjem tednu kampanje izboljšal svoj nastop, a to ne bo dovolj za zmago proti političnemu težkokategorniku Milanoviću, kar napovedujejo tudi ankete.

Aktualni hrvaški predsednik Milanović se ob podpori največje opozicijske stranke SDP poteguje za drugi in obenem zadnji petletni predsedniški mandat. V prvem krogu volitev je med osmimi kandidati osvojil 49,10 odstotka glasov. Znanstvenik in zdravnik Primorac kandidira s podporo vladajoče HDZ, v prvem krogu pa je prejel 19,35 odstotka.

Politični analitiki so izid prvega kroga ocenili kot velik poraz za Primorca, predvsem pa za HDZ ter njenega predsednika in premierja Andreja Plenkovića.

Primorca so označili kot slabo izbiro za predsedniškega kandidata. Po njihovih ocenah je namreč preveč desno usmerjen, saj da bi Milanoviću lahko resno konkuriral le sredinsko naravnan politik, kot je na primer nekdanji finančni minister Zdravko Marić.

Plenković je po prvem krogu priznal svoje nezadovoljstvo z rezultati. Obenem je dejal, da nihče iz HDZ ni hotel biti predsedniški kandidat in da je v to privolil le Primorac. Hrvaški mediji so njegove besede ocenili kot distanciranje od Primorca. Plenković je te namige zavrnil in zagotovil, da stranka trdno stoji ob svojem kandidatu.

Milanovićev prvi mandat je Plenković medtem opisal kot pet let niča, vedno znova pa spominjal njegovo nasprotovanje vojaški pomoči Ukrajini in kršenje ustave, ko je kot predsednik republike kljub opozorilom ustavnega sodišča lani sodeloval na parlamentarnih volitvah.

Milanović je med kampanjo izpostavljal, da je zadnja ovira pred tem, da vse veje oblasti pridejo v roke HDZ, ki je po njegovem grožnja za hrvaško demokracijo, pluralizem in odprto družbo. Po prvem krogu volitev je zagotovil še, da se bo boril za pravno državo ter proti uzurpaciji in nasilju oblasti, ter poudaril, da je njegov program hrvaška ustava.

Primorac je med kampanjo obljubljal, da bo predsednik vseh, in napovedal, da bo vrnil dostojanstvo instituciji predsednika, ki da je bila popolnoma porušena. Zagotovil je, da se bo z vsemi sredstvi boril proti korupciji in da bo kot vrhovni poveljnik zanesljiv partner zveze Nato.

Ponavljal je tudi Plenkovićeve kritike na račun Milanovića, podobna sporočila, le da z veliko ostrejšo retoriko pa je posredoval tudi na torkovem in hkrati edinem televizijskem soočenju pred drugim krogom volitev.

Kot je poudaril na soočenju, je bil eden od ključnih razlogov za kandidaturo na volitvah prav Milanović. Ta je kot predsednik po njegovih besedah razdelil Hrvaško in privatiziral vojsko, država pa je v zadnjih petih letih izgubila ugled in se osramotila.

Dejal je tudi, da so Milanovićevi prijatelji proruski predsednik entitete Bosne in Hercegovine Republike Srbske Milorad Dodik, ruski predsednik Vladimir Putin in madžarski premier Viktor Orban, ter ga obtožil, da je 35 let živel na proračunu hrvaških državljanov, v zasebnem sektorju pa da ni naredil ničesar.

Milanović je Primorcu medtem očital, da je v Plenkovićevi lasti ter da je zataval v politiko in da ne ve, o čem govori. Pokroviteljsko je popravljal njegovo sintagmo ter se prepiral o njegovi profesuri in zdravniški izobrazbi. Na obtožbe, da je bojazljivec, pa je bahavo odgovoril, da bi bil, če bi bil pogumen, predsednik vesolja.

Hrvaški politični analitiki so se strinjali, da sta v debati oba kandidata snela rokavice, pravega soočenja vizij, idej in programov pa volivci niso videli.

Ocenili so tudi, da se je Primorac zelo dobro pripravil in imel svoj najboljši nastop v predvolilni kampanji. Iz obrambe je prešel v napad, Milanovića, ki je v kampanji ubral taktiko izogibanja prepirom in mirnejšo retoriko, pa je pripravil do tega, da je izgubil živce in pokazal svoj stari obraz.

Da bi se volilni izid v drugem krogu kljub temu obrnil v Primorčevo korist, so analitiki ocenili kot težko verjetno. Milanović kandidira s podporo levosredinske SDP, hrvaško volilno telo pa da želi imeti predsednika republike in vlade, ki prihajata iz različnih političnih polov, kar se je pokazalo tudi na preteklih volitvah.

Zmago Milanoviću napovedujejo tudi javnomnenjske ankete, ki so jih televizije objavile pred prvim krogom volitev. Po njih bi Milanović v drugem krogu prejel dobrih 54 odstotkov glasov, Primorac pa med 29 in 34, medtem ko so bili preostali vprašani tedaj še neodločeni ali pa so dejali, da se volitev ne bodo udeležili.

Milanoviću je takoj po razglasitvi rezultatov prvega kroga izrazila podporo tudi predsedniška kandidatka Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Zmoremo!. Primorca ni podprl nihče od preostalih petih kandidatov.

Hrvaška je doslej imela pet predsednikov. Prvi je bil Franjo Tuđman, ki ima nesporne zasluge za osamosvojitev in nastanek neodvisne države. Nasledil ga je Stjepan Mesić, nato pa Ivo Josipović. Kolinda Grabar-Kitarović je bila prva ženska predsednica, ki pa tako kot Josipović ni osvojila drugega predsedniškega mandata, potem ko jo je na volitvah premagal Milanović. Tuđman, Mesić in Grabar Kitarović so prihajali iz HDZ, Josipović in Milanović pa iz SDP.

Drugi krog volitev bo potekal v nedeljo. Hrvaške televizije bodo takoj po zaprtju volišč ob 19. uri objavile izide vzporednih volitev. Državna volilna komisija bo neuradne delne izide začela sporočati že pol ure pozneje.