Pred 100 leti v Slovencu o primorskih Slovencih

Pismo primorskih Slovencev

»Leto štirindvajseto ne bo pustili v nas Slovanih v Italiji sladkih in prijetnih spominov, ne bo nam težko ločiti se od njega,« se je glasil prvi stavek pisma primorskih Slovencev uredništvu časopisa Slovenec.

Kot so zapisali, je bilo leto 1924, kakor tudi prejšnje, leto trpljenja, muke, zapostavljanja, krivic in zatiranja. »Malo nas je, gospodarsko smo šibki, a v nas je volja do življenja, do napredka,« so nadaljevali.

»A brezobzirni gospodar, kateremu smo bili proti svoji volji podvrženi, nam hote in zlovoljno spodrezuje korenike življenja in nas ovira pri našem kulturnem snovanju in gospodarskem napredovanju. Dvomim, da se kateri drugi narodni manjšini kjerkoli v Evropi slabše godi.«

Razglednica iz Kopra iz leta 1924. Vir slike: Wikimedia Commons.

Med drugim so Italijani Slovencem odvzeli šolo v slovenskem jeziku, ker so jim želeli čim bolj vsiliti svoj jezik. »S tem atentatom na najsvetejše pravice, ki jo ima vsaka družina, da lahko vzgaja svoje otroke v svojem maternem jeziku, se izključuje italijanska država iz števila kulturnih držav,« so v pismu komentirali to potezo.

Svarilo izseljencem

Jugoslovanska vlada je posvarila vse tiste, ki so se želeli izseliti v Združene države Amerike. Nekateri namreč zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso uspeli pridobiti potnih listov za legalno pot v ZDA. Zato so se našli »agentje«, ki so takšnim obljubili, da jih bodo v države pripeljali po »stranskih poteh«.

Po tem, ko so izseljenci za to storitev plačali »ogromne vsote denarja«, so jih ti tihotapci pripeljali do mej ZDA, kjer pa so nato padli v roke obmejni policiji. Ta je nesrečne izseljence zaprla in kaznovala, nato pa poslala domov.

Leta 1924 so ZDA začele omejevati priseljevanje. Vir slike: CATO Institute.

»Posebno hudo se godi onim, ki se selijo na Kubo v upanju, da se bodo od tam utihotapili v Zedinjene države. Radi tega naj nihče no potuje v katerokoli državo z namero, da se utihotapi od tod v Zedinjene države, ker se mu to skoro gotovo ne posreči, pač pa bo trpel samo stroške, zapor in bedo,« je pisal Slovenec.

»Svetovno mesto bodočnosti«

Pred 100 leti je časopis Slovenec opozoril na brazilsko mesto São Paulo, ki je takrat doživljalo izjemno rast prebivalstva. »V zadnjih štirih letih je naraslo njegovo prebivalstvo od 450.000 na 700.000. Tako hitrega naraščanja tudi v severnoameriških mestih ni. Vzrok je v prvi vrsti doseljevanje iz Evrope, predvsem iz Nemčije in Portugalske,« so zapisali.

Z 11,2 milijona prebivalcev je São Paulo danes največje mesto v Braziliji, največje mesto na južni polobli in sedmo največje mesto na svetu po številu prebivalcev.

O gradnji stadionov

Pred 100 leti so po celi Nemčiji v velike obsegu gradili nove športne stadione, kot je zapisal Slovenec, je svoj stadion želelo imeti vsako večje mesto. Da bi to »gibanje« dobilo primerne smernice, je Carl Diem, takratni generalni tajnik državnega odbora za telesne vaje, podal svoje mnenje.

Stadion Yves du Manoir v Franciji je bil leta 1924 prizorišče olimpijskih iger. Vir slike: Arch Daily.

»Nobena človeška naprava ni samaobsebi dobra; gre za to, kako jo uporabljamo. Zato prinaša lahko tudi naprava stadionov škodo; kakršne so pač razmere,« je opozoril.

Med drugim je dejal, da bi moral pravi stadion imeti večji obseg prostorov za različne dejavnosti, kot na primer bazen za plavanje, dodatna stranska igrišča, prostore za preoblačenje, kopalnice in podobno. »Pokrita tribuna pa ni potrebna; šport se goji na prostem, in kdor ne more prenesti par deževnih kapljic, naj ostane doma,« je bil jasen.

Po njegovih besedah pa bi moral imeti prostor za telovadne vaje prednost pred samim stadionom in bi moral biti na sredi športnega kompleksa. »Naša bodočnost je na igriščih, ne v stadionu kot takem in ne v denarnih prireditvah,« je pojasnil. Športa ne smemo ponižati na teatralne prireditve! Seveda pa moramo pozdraviti vse naprave, ki izvirajo iz naravne potrebe.«

The post Pred 100 leti v Slovencu o primorskih Slovencih appeared first on Slovenec.