Električni avtomobili po zakonu? De Meo in Elkann: Tako bo izginil evropski avtomobil

Z zakonom ne bo mogoče uvesti električnega avtomobila. Nasprotno, to bi lahko vodilo v propad evropske industrije. To sta v skupnem intervjuju za časnik Le Figaro sporočila John Elkann, predsednik družbe Stellantis, in Luca de Meo, generalni direktor skupine Renault. Izjave zvenijo kot ultimat: če Evropa ne bo hitro spremenila svoje usmeritve, tvega, da bo izgubila svoj osrednji položaj v proizvodnji in bo postala le trg za avtomobile, izdelanih drugje.

Vprašanje Kitajske

Leta 2025 bo Kitajska proizvedla več avtomobilov kot Evropa in ZDA skupaj pravi Elkann. To je ključni trenutek: ali se bomo odločili, ali želimo še naprej ostati industrializirana država, ali pa se bomo sprijaznili s tem, da bomo le trg. Če bomo tako nadaljevali, bo čez pet let prepozno. Evropski avtomobilski trg upada že pet let in je edini med večjimi svetovnimi bloki, ki se še ni vrnil na raven pred Sovjetsko reformo. Elkann poudarja, da bi se lahko trg v desetih letih več kot prepolovil, če se bo ta trend nadaljeval.

Preveč predpisov povečuje cene avtomobilov

Luca de Meo meni, da je resnična težava v cenovni dostopnosti: „Raven trga je katastrofalna. Zaradi evropskih predpisov so naši avtomobili vedno bolj zapleteni, vedno težji in vedno dražji. Ljudje si jih preprosto ne morejo več privoščiti.“ Skratka, težava ni v tehnologiji sami, temveč v vse večjem razkoraku med ambicijami zakonodajalcev in realnostjo trga. De Meo opozarja na nevarno neskladje med tem, kaj predpisuje Evropa, in tem, kaj državljani lahko in želijo kupiti. „Tako kot je napisana, bo direktiva leta 2035 povzročila prepolovitev trga. Ker bodimo iskreni: trg ne kupuje tistega, kar nam Evropa želi prodati.“

Oba menedžerja ponovno izražata podporo podnebnim ciljem Evropske unije, vendar kritizirata ideološki pristop k prehodu, ki bi se lahko izkazal za bumerang. Elkann opozarja na sedanji vozni park, ki ga sestavlja 250 milijonov vozil, ki onesnažujejo okolje: „Prava prednostna naloga je pospešiti zamenjavo z različnimi in konkurenčnimi tehnologijami. Povprečna starost avtomobilov v Evropi je 12 let, v nekaterih državah, kot je Grčija, pa celo 17 let. Osredotočanje samo na nove avtomobile brez emisij je kratkovidno.“

De Meo opozarja tudi na notranji razkol v evropski industriji. Na eni strani so generalisti, kot sta Renault in Stellantis, ki si prizadevajo proizvajati cenovno dostopne avtomobile za domači trg. Na drugi strani pa so premijske znamke, ki so bolj usmerjene v izvoz in so doslej določale pravila igre. „Že 20 let,“ je dejal, “njihova logika narekuje pravila. S tem pa smo s trga novih avtomobilov izrinili na milijone ljudi.“

Evropska politika mora biti hitrejša

Elkann se zavzema za manj birokracije in več industrijskega predvidevanja. Ne želimo subvencij, želimo jasne predpise, hitre odločitve in svobodo inoviranja. V Evropi imamo opravka z državami, ki imajo malo manevrskega prostora, in Komisijo, ki se trudi, da bi kaj spremenila. Na Kitajskem, v ZDA in novih industrializiranih državah se razvija prava industrijska politika.

Za oba je pomembno, da je Evropa edini pomemben akter, ki ne brani svoje industrije. Vse države, ki imajo avtomobilsko industrijo, se organizirajo za njeno zaščito,“ je dejal de Meo, “razen Evrope. Predlog je, da se vrnemo za skupno mizo z regulatorji, proizvajalci in znanstveniki ter pripravimo bolj realistična in trajnostna pravila.

Elkann na koncu pojasnjuje: „Nismo nostalgični za 20. stoletjem, smo industrialci 21. stoletja. Želimo ponuditi vozila, ki so čista, a tudi cenovno dostopna. Novi Citroen C3, Fiat Grande Panda in Peugeot 3008 kažejo, da je to mogoče. Vendar je treba za to ustvariti pogoje.“ Skratka, električni avtomobil ne sme biti dogma. Za spremembo trga ni dovolj napisati zakona. Brez resničnega povpraševanja, brez močne industrijske politike in brez cenovne dostopnosti je ekološki prehod v nevarnosti, da bo propadel. S tem pa tudi celotna evropska industrija.