ARTICLE AD
Drugo branje predlogov novel zakonov o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter o tujcih, ki rahljata pogoje za prihod visokokvalificirane tuje delovne sile, se je v DZ kljub več predlogom dopolnil odvilo praktično brez razprave. Podpore opozicije, ki pogreša ukrepe na področju demografije in zaposlovanja Slovencev, ni pričakovati.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je danes spomnil, da predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v slovenski pravni red prenaša t. i. prenovitveno direktivo, ki je namenjena privabljanju visoko kvalificiranih delavcev iz tretjih držav, med drugim z olajšanima sistemoma mobilnosti med državami članicami EU ter ocenjevanja in potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU, pa tudi s priznavanjem poklicnih izkušenj.
Predlagana novela prinaša še nekatere druge rešitve, predvsem v smeri zaščite tujih delavcev. Po predlogu bo tako za izdajo soglasja za zaposlitev dodan nov pogoj, to je, da delodajalec pred tem ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov. Prav tako je predvidena nova evidenca delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje, ki naj bi ne le tujim, temveč tudi domačim delavcem omogočila seznanitev s kršitelji.
Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se uvaja tudi sezonsko delo v turizmu in gostinstvu, ki pa se bo lahko opravljalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Za drugo obravnavo predloga je koalicija vložila še nekaj predlogov dopolnil, a razprave o njih danes ni bilo.
Med drugim je bil sicer vložen nov predlog amandmaja k 4. členu, ki predvideva, da se bi lahko na podlagi podanega soglasja Zavoda RS za zaposlovanje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo ter potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje tujci zaposlovali v poklicih in dejavnostih, ki jih bi minister za delo določil v soglasju s socialnimi partnerji.
V nadaljevanju so se poslanci lotili drugega branja vsebinsko povezanega predloga novele zakona o tujcih. Točka se je začela brez predstavitve vladnega predstavnika.
Tudi ta predlog predvideva prenos že omenjene evropske direktive v slovenski pravi red. Prinaša tudi dovoljenje za začasno prebivanje za digitalne nomade in hitro izvedbo postopkov za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi interesa države.
Tujcem, ki jim je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, se po predlogu pred iztekom roka za prostovoljni odhod iz Slovenije omogoča vložitev prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja, a pod določenimi pogoji, med drugim, da so so bili aktivno vključeni na trg dela vsaj šest mesecev.
Predlagani so tudi ukrepi za optimizacijo postopkov na upravnih enotah ter vročanje odločb tujcem tudi neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti.
Prav tako je predvidena odprava ugotovljene ustavne neskladnosti 79. člena zakona, ki se nanaša na preizkus utemeljenosti omejitve gibanja tujcem.
Na predlog so predloge dopolnil vložili tako v koaliciji kot v SDS. Razprava se je dotaknila predvsem predloga amandmaja največje opozicijske poslanske skupine k 8. členu, da se črta določbo, povezano z vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, ki mu je prenehal status mednarodne zaščite, saj da je zdaj določen osemdnevni rok utemeljen in ga ni smotrno podaljševati na deset dni, kot predvideva predlagana novela.
“Osebo, ki ji mednarodna zaščita ni bila odobrena pravnomočno, je treba čim prej deportirati, ne pa da se ji omogoča delo v Sloveniji,” je predlog dopolnila v imenu SDS utemeljil Andrej Kosi.
Janja Sluga (Svoboda) je opozorila, da gre pri podaljševanju roka večinoma za begunce iz Ukrajine, ki so v Sloveniji že nekaj let ter so se v veliki večini vključili na trg dela, se naučili slovenščine in so varnostno preverjeni. Ob tem je izrazila začudenje nad odločitvijo SDS, da odpove podporo predlogu novele, ki prinaša debirokratizacijo, ki jo zahteva opozicija.
V SDS bi si sicer, tako Kosi, želeli novega zakona o tujcih, saj gre pri tokratnem predlogu že za četrto spremembo. Ne strinjajo se s tem, da se vrzel na trgu dela rešuje s tujci, saj da je treba rešiti demografske izzive, “predvsem pa zaposliti slovenske državljane, tiste, ki delajo v tujini, in tudi tiste, ki zlorabljajo socialne transferje, torej lepo živijo od njih v Sloveniji in pač nočejo delati”.