Dramatičen porast zaprtij samostojnih podjetij v Sloveniji

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih štirih letih pod vlado Roberta Goloba doživelo strm porast zaprtij samostojnih podjetij (s.p.), ki so ključni nosilci lokalne ekonomije in zaposlovanja. Številke kažejo jasen trend: od leta 2022 se število izbrisov s.p. iz poslovnega registra strmo povečuje, medtem ko nove registracije ne rastejo dovolj hitro, da bi nadomestile izgube.

To ni zgolj statistika, temveč znak globoke krize, ki jo povzročajo nestabilna davčna politika, povišani stroški in pomanjkanje podpore malim podjetnikom. Samostojni podjetniki so še posebej ranljivi za gospodarske spremembe, kot so višji stroški energije, inflacija in birokracija.

Iz podatkov AJPES je razvidno, da so izbrisi pred letom 2021 nihali med 11.000 in 14.000 letno, z vrhom v pandemiji 2020. Po letu 2022 pa se je trend obrnil navzgor: od 10.968 v 2021 do 13.715 v 2022, 14.767 v 2023 in rekordnih 16.518 v 2024, kar predstavlja približno 50,6-odstotno rast v primerjavi z letom 2021. V letu 2025 je do novembra zabeleženih 15.724 izbrisov, kar kaže na trajno krizo (podatki za december še niso na voljo).

Vir: AJPES

Po podatkih SURS je prihodek podjetij v 2024 upadel za 0,7 odstotka, kar dodatno pritiska na male podjetnike.

Primerjava obdobij
Za objektivno primerjavo poglejmo dve štiriletni obdobji:

• Obdobje 2018–2021: Skupaj 49.791 izbrisov s.p. (povprečno 12.448 na leto). To obdobje vključuje pandemijo, a je bilo povprečje stabilno, z neto rastjo aktivnih s.p.
• Obdobje 2022–2025: Skupaj približno 60.000 izbrisov s.p. (povprečno okoli 15.000 na leto). To je približno 22 odstotkov več izbrisov v primerjavi s prejšnjim obdobjem.

Ta primerjava jasno kaže, da je stanje pod trenutno vlado slabše: namesto okrevanja po pandemiji vidimo pospešeno zapiranje.

Majhen delež prehodov v druge oblike
Mnogi trdijo, da se s.p. zapirajo zaradi prehoda v d.o.o. zaradi davčnih sprememb. Vendar podatki AJPES to ovržejo: prehodi (statusno preoblikovanje) predstavljajo majhen delež izbrisov.

– V 2022: 172 prehodov (1,3 %).
– V 2023: 185 prehodov (1,3 %).
– V 2024: 167 prehodov (1,0 %).

Vir: Letno_porocilo_AJPES_za_leto_2024_revidirano

Ti prehodi so del izbrisov po uradni dolžnosti (skupaj okoli 500 letno), ki so le majhen del totalnih izbrisov. Večina (nad 97 odstotkov) so prostovoljna prenehanja dejavnosti brez nadaljevanja, kar kaže na izgubo motivacije in gospodarsko stisko. Tudi po podatkih bonitetne hiše CompanyWall število izbrisov s.p. močno narašča, vendar se število novih registracij d.o.o. v tem obdobju ni povečalo, temveč se je celo rahlo zmanjšalo. Če bi šlo za množične prehode, bi se to odrazilo v rasti novih družb, česar pa ni.

Neto rast in aktivni subjekti
Nove registracije s.p. stagnirajo: v 2024 je bilo ustanovljenih 20.040 s.p., le malenkost več kot leto prej. Posledično se neto rast števila aktivnih s.p. močno zmanjšuje – s +5.553 v 2022 na +3.522 v 2024. Do novembra 2025 je bilo registriranih 18.481 novih s.p., izbrisanih pa 15.724, kar kaže na neto rast okoli +2.757 (brez decembra). Konec 2024 je bilo aktivnih približno 120.000 s.p. in 73.000 d.o.o., do konca 2025 pa se je število s.p. povečalo na okoli 123.000, d.o.o. pa na 77.000 – a ta rast je počasna in ne nadomešča izgub zaradi zaprtij.

Vlada zatira namesto podpira
Trend zaprtij ni naključen, temveč je povezan s politikami vlade od 2022:

• Davčna nestabilnost: Spremembe normiranih odhodkov so povzročile zmedo in višja bremena za mnoge s.p. Državni zbor je novembra 2025 sprejel že drugo spremembo sistema v enem letu: januarja 2025 so pragove znižali (polni normiranci: s 100.000 na 60.000 evrov, popoldanski: s 50.000 na 30.000 evrov), novembra pa jih dvignili na 120.000 evrov oziroma 50.000 evrov. Poslanec Tine Novak je to označil kot “pristop s kladivom namesto s skalpelom”, kar ustvarja negotovost in zmedo med podjetniki, poroča Lider.
• Pomanjkanje podpore: Subvencije gredo velikim podjetjem, mali pa tonejo v inflaciji in energijski krizi brez pomoči.
• Birokracija in negotovost: Podjetniki opuščajo dejavnost, namesto da bi investirali, kar vodi k upadajočemu BDP in višji brezposelnosti.

Te politike dodatno poslabšujejo stanje, saj nestabilnost odvrača naložbe in spodbuja opuščanje dejavnosti, poleg tega pa vlada že od začetka mandata bije vojno s samostojnimi podjetniki, ki so hrbtenica Slovenskega gospodarstva – spomnimo, da so se

T.B.