ARTICLE AD
“Omejevanje svobode govora je znak avtokratskega režima, Slovenija pa to ni – Slovenija je po ustavi demokratična republika,” je poudaril. “Verjamem, da je predsednica republike precej nespretno izrazila svoje misli. Morda bi bilo prav, če bi pred objavo njenega zapisa pravnik v njenem uradu pregledal besedilo in ocenil, ali je skladno z ustavnimi vrednotami,” je nadaljeval. Še posebej moteče se mu zdi, da je predsednica pravico do samoobrambe opredelila kot nekaj, kar izstopa iz okvira dovoljenega. “Pravica do samoobrambe je temeljna vrednota,” poudarja in dodaja, da je predsednica tukaj šla predaleč, prav tako kot policija s sporočilom, ki ga je mogoče razumeti kot “prikrito grožnjo” pravnega nasilja: “To je absolutno zavržno. Policija nima takšnega pooblastila. Policija mora zgolj zagotoviti varno okolje, v katerem politika lahko svobodno deluje, ne pa navijati za eno ali drugo stran.” Po njegovem mnenju je sporočilo policije preseglo okvir pooblastil iz Zakona o organizaciji in delu policije, ki določa, kdaj in kaj policija sporoča javnosti.

Presenetila ga je izjava predsednice, ki je pravnica: “Nesprejemljivo je omejevati svobodo govora izvoljencu ljudstva. Kdo drug kot poslanec lahko govori v imenu ljudi? Tisto, kar je povedal, je govoril v skladu z obstoječimi pravili, govoril je o možnosti uporabe orožja v okviru veljavnih predpisov.”
Komentar o varnostni situaciji in romski problematiki
Olaj je naslovil tudi varnostno situacijo, povezano z romsko problematiko: “To je posledica opuščanja ukrepov v socialno obremenjenih okoljih, kjer se srečujemo s socialno problematiko. To ni mišljeno samo za romsko skupnost, temveč tudi zanjo, a ne izključno.”
Pojasnil je, da je delovna skupina pod njegovim vodstvom že naslovila problematične družine, tudi romske, kjer med drugim starši ne pošiljajo otrok v vrtec ali šolo, kjer je vzgoja najučinkovitejša: “Mi smo te rešitve izoblikovali, aktualna oblast pa jih je ignorirala.” Poudaril je, da aktualna oblast ni storila ničesar za izboljšanje razmer. “To se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Dokler ne bo premika na področju vzgoje in izobraževanja, se ne bo nič spremenilo. Policija je zapisala, da takšni ukrepi potrebujejo daljše časovno obdobje, in s tem se absolutno strinjam. Vprašanje pa je, zakaj so čakali tri leta. Načrt obstaja. Zakaj so ga ignorirali? Zdaj pravijo, da se nič ne da storiti. To je posledica ignorance svobodnjaške oziroma, kot ji pravim, anarhične vlade,” je nadaljeval. Dodal je, da je v tem primeru svoboda enaka anarhiji, saj se predpisi enkrat upoštevajo, drugič pa ne. “To je odmik od načela pravne države,” poudarja.
Olaj se strinja z očitki, da bi se predsednica morala osredotočiti na zagotavljanje varnosti s strani pristojnih organov, da do izjav, kot je Mahničeva, sploh ne bi prihajalo. “Ne morem reči, da predsednica nima dovolj informacij. Verjamem, da jih ima, in če jih ima, je njeno politično stališče težko razumljivo. Kako lahko nonšalantno opusti legitimno pričakovanje ljudi, ki zahtevajo večjo varnost? Ne bi smela reči, da naj ljudje še bolj potrpijo, da se bodo zadeve že uredile. Ljudje tega niso dolžni,” je dejal. Dodal je, da imajo ljudje pravico zahtevati ustavno pravico do varnosti.
Pravica do samoobrambe
Olaj meni, da pravica do silobrana v slovenski kazenski zakonodaji ni ustrezno urejena. Kritizira besedo “istočasno” v drugem odstavku 22. člena KZ, ki določa, da je samoobramba dovoljena le, če je izvedena hkrati z nezakonitim napadom. Po njegovem mnenju je ta zahteva nerealna, saj v praksi obramba pogosto sledi napadu z minimalnim časovnim zamikom, kar tožilstvo in sodišča lahko razumejo kot “nov napad” namesto samoobrambe. To vodi do situacij, kjer so oškodovanci, ki se branijo, preveč izpostavljeni pravnim posledicam, kot so pregon ali obsodba.
Prav tako izpostavlja tretji odstavek istega člena, ki govori o prekoračitvi silobrana in predlaga, da bi ga bilo treba črtati ali spremeniti, da bi se zmanjšala strogost presoje. “Ko si napaden, če trenutek kasneje uporabiš silo, to že ni več samoobramba, ampak nov napad, in si ti odgovoren. Tretji odstavek, ki govori o prekoračeni samoobrambi, pravi, da se sme obravnavati mileje ali celo oprostiti kazni. Ta odstavek bi bilo pametno črtati. Šel bi še dlje – v drugem odstavku bi črtal besedo “istočasno”. Kdo se brani istočasno pred nezakonitim napadom? To je praktično nemogoče,” je pojasnil. Dodal je, da trenutna ureditev postavlja previsoke zahteve za oškodovance, ki se branijo pred napadom, in jim ne zagotavlja zadostne pravne varnosti.
Dvojna merila predsednice
Olaj je kritiziral tudi dvojna merila predsednice Pirc Musar, ki je hitro komentirala Mahničevo izjavo, ni pa se odzvala na fotografijo predsednika Vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, na kateri je v njegovi pisarni vidna replika pištole.

“Očitno gre za dvojna merila, kar ne koristi krepitvi ugleda sodstva. Žal mi je, a glede tiste pištole, ki naj bi bila replika, se ne bom spuščal v podrobnosti. Sama fotografija se mi zdi resnično neprimerna in škoduje ugledu sodne oblasti. Tudi če bi generalni direktor policije imel pištolo na mizi, ne bi bilo najbolj primerno, a še vedno bolj sprejemljivo kot to, da vrhovni sodnik na mizi drži pištolo,” je dejal.
V zvezi s pravico do silobrana se spomnimo primera iz maja 2018 v Krčevini pri Vurberku, kjer je Janko Tomić ustrelil napadalca, da bi zaščitil svojega sina, ki je v dogodku umrl. Sodišče je Tomića obsodilo na 9 let zaporne kazni za uboj in tri poskuse uboja, pri čemer je zavrnilo obstoj silobrana ali prekoračenega silobrana. “Ne poznam podrobnosti, mislim pa, da tožilstvo tega ni obravnavalo kot samoobrambo, ampak kot nov napad. Problem je lahko ‘istočasnost’. Oškodovanci, ki se branijo, so preveč izpostavljeni arbitrarnosti presoje tožilstva ali sodišča,” je pojasnil.
Strožji zakon bi bilo “močno sporočilo potencialnim nepridipravom”
Na vprašanje, ali bi doktrina, kot je Castle Doctrine na Floridi, koristila tudi v Sloveniji, je dejal: “Težko rečem, ker je naša pravna kultura drugačna. Bi pa bilo to močno sporočilo potencialnim nepridipravom. Če bi vedeli, da je v hiši nekdo, ki se lahko brani, bi dvakrat premislili. Možnost zlorabe vedno obstaja, a trenutno je oškodovanec preveč izpostavljen. Podpiram prizadevanja zakonodajalcev, da se to izkristalizira, bodisi z črtanjem tretjega odstavka ali s spremembami, da oškodovanci niso preveč izpostavljeni.”
Olaj poudarja, da je trenutni pravni sistem premalo zaščitniški do oškodovancev: “Preveč so izpostavljeni represalijam pravnega sistema. Potrebujemo večjo pravno varnost, da jih ne bo strah, kdo jih bo tožil ali kako bodo najemali odvetnike za svojo obrambo. Ne gre za politiko, kjer bi se ljudje pretepali, ampak za spremenjene družbene razmere. Oškodovanci so preveč izpostavljeni tveganju, da bodo preganjani ali obsojeni.”
Tanja Brkić