Dolgotrajna oskrba: napake in ogorčeni svojci

Dolgotrajna oskrba: zakon prinaša nižje položnice, a tudi zmedo in vprašanja. Primer podpisa dementne osebe razburja svojce, ki opozarjajo na napake in nejasne postopke v sistemu.

Sprejeti interventni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo stanovalcem domov za starejše omogočil vključitev v nov sistem dolgotrajne oskrbe, bo po napovedih prinesel nižje cene položnic. A čeprav zakon prinaša določeno olajšanje za številne starostnike in njihove svojce, po pripovedovanju naših sogovornikov v trenutni fazi odpira več vprašanj kot odgovorov. Nekateri opozarjajo celo na domnevne sporne prakse in pomanjkljivo komunikacijo s svojci.

Svojci zgroženi

“Zgodilo se je to, da so dementni sorodnici dali v podpis soglasje za dolgotrajno oskrbo. To se nam ne zdi prav, niso obvestili domačih,” Primer so prijavili pristojnim institucijam. Postopek bi moral biti postopek bolj transparenten, predvsem pa bi morali domovi za starejše upoštevati, da številni stanovalci zaradi zdravstvenih razlogov niso sposobni razumeti, kaj podpisujejo.

Odgovori na očitke

Na ministrstvu za solidarno prihodnost na očitke odgovarjajo, da konkretnih primerov ne komentirajo, saj niso seznanjeni z okoliščinami.

“Načelo pa je jasno: tisti, ki soglasja ne morejo podati, bodo v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni po uradni dolžnosti in bodo tako deležni nižje položnice,” je pojasnil Luka Omladič z ministrstva.

Vir: unsplash.com – Dolgotrajna oskrba: več vprašanj kot rešitev?

Sistem osebnih načrtov za najbolj ranljive

Za posameznike, ki sami ne zmorejo podpisati soglasja – denimo zaradi demence, fizične nezmožnosti ali še nedokončanih postopkov o skrbništvu – bodo pristojne službe pripravile t. i. osebne načrte. Ti naj bi podrobno opredelili, katere storitve dolgotrajne oskrbe posameznik potrebuje, ter določili kategorijo in stopnjo pomoči.

• “V tem načrtu se bomo dogovorili, katere storitve se bodo izvajale in katera kategorija je tista, ki je njemu namenjena,” pojasnjuje Zlata Marin, direktorica Doma upokojencev Center v Ljubljani.

Po njenih besedah so v domu že zaključili z zbiranjem soglasij: podpisalo jih je kar 470 stanovalcev, sedem pa jih zaradi zdravstvenega stanja tega ni moglo storiti. “Ti so izrazili željo, da bi šli v sistem dolgotrajne oskrbe, a čakamo še na formalni postopek,” dodaja Marinova.

Novo vprašanje

Ravno tu pa nastopi novo vprašanje. Čeprav imajo v domu že pripravljena ustna soglasja in zbrano dokumentacijo, postopek trenutno stoji. “Zdaj čakamo na odgovor centrov za socialno delo. Brez njihove potrditve osebnih načrtov ne moremo začeti izvajanja storitev,” pojasnjuje direktorica.

Kdaj bodo položnice res nižje?

Zmedo med stanovalci in svojci povzroča predvsem negotovost glede časovnice. Če bodo postopki na CSD-jih dolgotrajni, se lahko zgodi, da bodo stanovalci prve znižane položnice prejeli šele po 1. decembru, torej kasneje od napovedanega roka. V vmesnem času pa bodo še naprej plačevali višjo ceno oskrbnin.

• “Zdaj nas je tako veliko, mogoče s 15. decembrom, mogoče s prvim januarjem – odvisno od tega, kako hitro bo sistem zaživel. Po mojem mnenju za nazaj položnic ne bodo popravljali,” pravi Marinova.

Zakon sicer predvideva, da se v prvem valu v sistem dolgotrajne oskrbe vključijo vsi stanovalci domov za starejše, ki izpolnjujejo pogoje. V praksi pa se kaže, da bo uvedba postopna in odvisna od hitrosti centrov za socialno delo, domov ter tehničnih prilagoditev sistema.

Finančna varovalka in prihodnost po letu 2028

Glede višine položnic ostaja del javnosti skeptičen. Ena izmed sogovornic opozarja, da zakon vsebuje določbo, po kateri se lahko zneski po letu 2028 povečajo, če ne bo dovolj finančnih sredstev v proračunu. “Na strani Gov.si je jasno zapisano, da se po letu 2028 zneski lahko povišajo. To me skrbi, saj že zdaj številni starejši težko zmorejo stroške doma za ostarele,” dodaja.

Na ministrstvu zagotavljajo, da je sistem trenutno finančno stabilen.

• “Varovalka v zakonu obstaja, vendar menimo, da je sistem naravnan tako, da bo vzdržen vsaj do leta 2028,” mirno odgovarja Omladič.

Po njegovih besedah je ključni cilj zakona, da se zagotovi dostopnost dolgotrajne oskrbe za vse, ne glede na premoženjsko stanje ali zdravstveno stanje posameznika.

Vir: unsplash.com – Na strani Gov.si je jasno zapisano, da se po letu 2028 zneski lahko povišajo. To me skrbi, saj že zdaj številni starejši težko zmorejo stroške doma za ostarele

Dolgotrajna oskrba – med reformo in resničnostjo

Sistem dolgotrajne oskrbe je eden najbolj zahtevnih projektov. Vključuje namreč številna področja, odz zdravstvenega do socialnega in finančnega področje

Zato ni presenetljivo, da se ob uvedbi pojavljajo številna vprašanja, pa tudi dvomi o izvedljivosti v praksi.

• “Sama ideja zakona je dobra – ljudje bodo dobili bolj prilagojeno oskrbo, v večini primerov tudi cenejšo. A prehodno obdobje je ključno. Če bo preveč birokratskih ovir, se bodo koristi sistema izgubile,” opozarja strokovnjakinja za socialno politiko z ljubljanske univerze, ki želi ostati neimenovana.

Na ministrstvu so ob tem spomnili, da gre za postopen prehod in da bodo morebitne pomanjkljivosti reševali sproti. “Pomembno je, da sistem zaživi. Da ljudje začutijo, da gre za resnično podporo in ne za dodatno obremenitev,” dodajajo.

Kdaj bodo odgovori?

Za zdaj ostaja odprtih več vprašanj – od tega, kdaj bodo CSD-ji začeli uradno potrjevati osebne načrte, do tega, kako se bodo reševali primeri oseb brez pravno veljavnega soglasja. A čeprav je pred odgovornimi še veliko dela, v domovih za starejše ostajajo previdno optimistični.

• “Upamo, da bo do decembra sistem res stekel in da bodo naši stanovalci dejansko deležni nižjih položnic. Ljudje to potrebujejo, marsikdo živi s pokojnino, ki komaj pokrije stroške bivanja,” zaključuje Marinova.

Na ministrstvu pa zagotavljajo, da bodo 1. decembra položnice oskrbovancev, vključenih v sistem dolgotrajne oskrbe, resnično nižje – če ne bo zapletov pri administrativnih postopkih.

Pripravila AK
Viri:
STA, 24ur
družbeno omrežje FB
unsplash.com

The post Dolgotrajna oskrba: napake in ogorčeni svojci first appeared on NaDlani.si.