To je najmanjše slovensko naselje, kjer živi več kot 300 prebivalcev

V Sloveniji obstajajo številni kraji, ki jih pozna širša javnost zaradi naravnih lepot, zgodovine ali turistične ponudbe. Vmes pa se najdejo tudi takšni, ki s svojo velikostjo in značajem izstopajo na povsem drugačen način. Eno od njih je romsko naselje Kerinov Grm v občini Krško. S površino komaj štiridesetih arov predstavlja najmanjše naselje v državi, hkrati pa zgoščeno odraža širšo družbeno sliko in spremembe, ki so zaznamovale slovenski prostor v zadnjih desetletjih.

Najmanjše naselje v Sloveniji

Odločitev o nastanku novega naselja

Leta 2010 je prišlo do spremembe. Iz naselja Gorica so se izločili deli, ki so nato oblikovali novo samostojno enoto – Kerinov Grm. Takšna odločitev ni bila zgolj administrativna poteza, temveč je imela globlji pomen za prebivalce, saj je kraj dobil lastno identiteto in uradno priznanje. Čeprav majhen po površini, je s tem vstopil v register slovenskih naselij kot enakovredna enota,

Posebnosti demografskih gibanj

Podatki o prebivalstvu razkrivajo zanimivo sliko. Leta 2022 je imel Kerinov Grm 279 prebivalcev, leto kasneje 282, leta 2024 že 284 in leta 2025 302. Čeprav gre za majhne številke, rast nakazuje na vitalnost skupnosti, ki se kljub omejenemu prostoru širi. Posebej zanimiva je struktura po spolu. V zadnjih štirih letih se je število žensk povečalo s 143 na 160, število moških pa z 136 na 142. Tak premik lahko vpliva tudi na družbeno dinamiko, saj se s tem oblikujejo drugačna razmerja v starostni in družinski sestavi.

Gostota prebivalstva brez primerjave

Ena najbolj izstopajočih značilnosti Kerinovega Grma je gostota prebivalstva. Leta 2022 je znašala skoraj sedem tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer, v letih 2024 in 2025 pa že več kot sedem tisoč sto. Ta številka je primerljiva z velikimi metropolami, medtem ko gre v resnici za naselje na vzhodu Slovenije. Takšna koncentracija ljudi na tako majhnem prostoru pomeni poseben način življenja, ki ga ni mogoče najti nikjer drugje v državi.

Prostorska omejitev ostaja izziv

Površina Kerinovega Grma se ne spreminja, ostaja skromnih 0,04 kvadratnega kilometra. To pomeni, da se mora rast prebivalstva nujno prilagajati omejenemu prostoru. Hiše stojijo tesno druga ob drugi, dvorišča so majhna, javnih površin je malo. Vse to vpliva na vsakdanje življenje, saj je prostor, ki je drugod samoumeven, tukaj redka dobrina. Takšne omejitve ustvarjajo povsem specifično obliko urbanega okolja, ki se razlikuje od večine slovenskih vasi.

Romska identiteta naselja

Kerinov Grm je romsko naselje. Prav ta identiteta mu daje poseben značaj in ga ločuje od drugih majhnih slovenskih krajev. Romi v Sloveniji imajo dolgo zgodovino in pomembno vlogo v kulturni raznolikosti države. V Kerinovem Grmu se ta dediščina izraža v vsakdanjem življenju in običajih, pa tudi vsakdanjih izzivih z lokalno skupnostjo.

Naselje Kerinov Grm, na desni strani avtoceste Ljubljana – Obrežje

Izzivi prihodnosti

Kerinov Grm se bo moral v prihodnosti soočati z vprašanjem, kako na omejeni površini zagotoviti dovolj prostora za dostojno življenje. Gostota prebivalstva bo naraščala, kar bo zahtevalo premišljene rešitve pri urbanističnem načrtovanju in infrastrukturnem razvoju. Hkrati pa bo pomembno ohranjati identiteto in skupnostno povezanost, ki je naselje oblikovala skozi leta.

Najmanjše naselje v Sloveniji

Kerinov Grm ostaja simbol kontrastov. Po eni strani najmanjše naselje v Sloveniji, po drugi pa eno najbolj gosto poseljenih. Po eni strani kraj z omejenim prostorom in številnimi izzivi, po drugi pa živahna skupnost, ki raste in se razvija. Njegova zgodba je zgodba o prilagodljivosti, trdoživosti in pomenu, ki ga imajo tudi najmanjše enote na zemljevidu države. V prihodnjih letih bo zanimivo spremljati, kako bo ta prostor nadaljeval svojo pot, saj kljub skromnim dimenzijam ostaja izjemno pomemben del slovenske družbene in prostorske krajine.

Objava To je najmanjše slovensko naselje, kjer živi več kot 300 prebivalcev se je pojavila na Vse za moj dan.