
Nad napačnimi političnimi izbirami se lahko čudimo tudi v primerih, ki jih poznamo iz novejše zgodovine, iz katere pa se, kot vemo, ne naučimo ničesar. Zgodovinski spomin je selektiven, torej je tudi naše dojemanje preteklosti presejano skozi večkratno sito naše psihe, zgodovinopiščeve nazorske korekcije in je v veliki meri subjektivno. Če ne bi bilo temu tako, se strahote vojnih zločinov, krvavih revolucij, podpore avtokratskim strahovladam in samo-ukinitve demokratičnih procesov ne bi mogle kar naprej ponavljati. Ljudje bi se morali na podlagi negativnih izkušenj iz preteklosti naučiti prepoznavati znake teženj po avtoritarnosti in sprejemati racionalne odločitve ozaveščenih članov družbe, ki bodo koristile interesom javnosti, ne elit.