Delodajalci ob predlaganem zvišanju minimalne plače zaskrbljeni

Ob napovedi ministra za delo Luke Mesca, da bo predlagal zvišanje minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto, iz gospodarstva prihajajo zaskrbljeni odzivi. Bojijo se trajnih posledic za gospodarstvo in inflacijske spirale. Kot opozarjajo, so pričakovali do 5,7-odstoten dvig bruto minimalne plače, tako pa da se obeta 14-odstoten.

“Takšen dvig je ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne ter trajne posledice za gospodarstvo,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Kot so poudarili, bi krepko presegel pričakovano stopnjo inflacije, ta naj bi se namreč do konca leta gibala okoli 2,5 odstotka, ter neizogibno vodil v vsesplošno draginjo. “Ker podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo višje stroške dela prisiljena neposredno prenesti v cene svojih izdelkov in storitev,” so opozorili.

Ob tem so posebej izpostavili pojav t. i. vertikalnega dviga plač. “Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Če želijo obrtniki in podjetniki ohraniti razumna razmerja med manj zahtevnimi deli in visoko usposobljenimi kadri, bodo prisiljeni dvigniti celotno plačno lestvico,” so utemeljili.

To bi po njihovi oceni sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, ki naj bi jim bil ukrep namenjen.

“Obrtniki in podjetniki nismo proti višjim plačam. Želimo si, da so naši zaposleni dobro in pošteno plačani, vendar mora biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo. Če želi država delavcem zagotoviti 1000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov,” je pozval predsednik OZS Blaž Cvar.

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček se prav tako boji rasti inflacije. Za STA je sicer ocenil, da je Meščeva napoved preuranjena in pretirana. Kot je pojasnil, 1000 evrov neto pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 14 odstotkov. “Mi tega nismo pričakovali, pričakovali smo, da bo v predvolilnem času povečanje nekoliko večje od inflacije, omenjalo se, da naj bi bilo nekje med splošno in prehransko inflacijo, med 2,5 in 5,7 odstotka, predlog pa je močno izven teh okvirjev,” je povedal.

Novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem temelji predlagano zvišanje, se delodajalci niso bali, je zatrdil. Zavedajo se, da so ti stroški v treh letih, odkar je bil izračun pripravljen zadnjič, zrasli, a zrasla je tudi minimalna plača, je nadaljeval Gorenšček. “To pomeni, da bi moglo v najslabšem primeru priti do usklajevanja samo za razliko,” je bil kritičen.

Poleg tega vlada po njegovih besedah pri usklajevanjih na uporablja enakih vatlov. “Vemo, da smo se morali letos boriti za indeksacijo olajšav pri dohodnini, vemo, da se ni usklajevala višina nadomestil za brezposelnost, da je bil predlog v lanskem zakonu o izvrševanju proračunov, da se socialni transferji usklajujejo samo 50-odstotno. Kadar pa se pogovarjamo o sredstvih drugih, to je zasebnega sektorja, potem pa se pogovarjamo kar o dvomestnih številkah,” je bil oster.

Je pa opozoril, da bi predlagano zvišanje minimalne plače vplivalo tudi na javni sektor in javne finance. Prepričan je, da ga finančni minister Klemen Boštjančič ni vštel v proračun za prihodnje leto.

Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki ga bo Mesec sklical januarja, bodo delodajalci po Gorenščkovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače le z inflacijo, “kot je bilo to običajno v zadnjih letih”.

Minister za delo Luka Mesec je danes sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov.

Po veljavni formuli mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna najmanj na vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast.