Današnje težave v Luki Koper niso edine, so kronične

Jutranji izpad internega informacijskega sistema Finančne uprave RS (Furs) je v Luki Koper povzročil popolno ustavitev prometa tovornjakov, dolge kolone na ankaranski vpadnici in široke zastoje med Dekani in Koprom. Čeprav so težave do 9. ure odpravili in promet postopoma sproščali, to ni prva – in zagotovo ne zadnja – kriza v slovenskem najpomembnejšem pristanišču.

Viri iz logističnega sektorja, ki jih je naš časopis pridobil anonimno, opozarjajo na sistemski razpad, ki traja mesece in grozi z dolgoročnimi gospodarskimi posledicami. Kronične težave v Luki Koper je težko obravnavati ločeno od politike. Spomnimo: po volitvah leta 2022 je Gibanje Svoboda, vodilna vladna stranka predsednika Roberta Goloba, prevzelo ključne vzvode nadzora nad pristaniščem.

Po besedah sogovornikov iz logističnih podjetij, ki dnevno upravljajo s tisočimi kontejnerji, se ladjarji in špediterji že od pomladi 2025 soočajo s čakalnimi dobami, ki lahko dosežejo več mesecev. “Kontejnerji, namenjeni Kopru, stojijo v pristanišču več dni, včasih tednov, preden jih lahko razložijo. To ni več izjema, ampak pravilo,” pravi eden od virov, ki zahteva anonimnost zaradi občutljivosti poslovnih odnosov. Posledica? Mnogi so svoje pošiljke že preusmerili v konkurenčna pristanišča, predvsem v Trst (Trieste) in Reko, poroča AdriaPorts.

Foto: STA

V Trstu, ki je lani povečal kapacitete za skoraj 400.000 TEU (kontejnerskih enot), so te spremembe dobro vidne. Italijansko pristanišče je v zadnjih letih vložilo več sto milijonov evrov v razširitev pomolov in logistično infrastrukturo, kar mu omogoča hitrejši pretovor. Podobno velja za Reko, kjer hrvaška država in tuji investitorji financirajo nove terminale. “Ladjarji kot Maersk ali MSC ne čakajo – če Koper ne zmore, gre tovor čez mejo. Že zdaj izgubljamo 10–15 odstotkov prometa,” dodaja vir iz koprske logistične verige, kar pa potrjuje tudi medij Pluralia.

Situacija na morju je še bolj alarmantna. Ladje, ki plujejo proti Kopru, pogosto dobijo navodila od upravljalcev pristanišča, naj zmanjšajo hitrost – včasih že sto navtičnih milj pred obalo. Razlog? Prepolni terminali in pomanjkanje prostora za privez. Ladje domnevno stojijo v pristanišču, ne da bi jih lahko razložili, kar pomeni dodatne stroške goriva in zamud. Težave niso nove: podobni izpadi so se dogajali že junija letos, ko so zaradi tehničnih motenj izločali vozila, ter maja 2022, ko je prehod na nov informacijski sistem EC2 povzročil večdnevne zastoje v pretoku kontejnerjev. Strokovnjaki opozarjajo, da se infrastruktura ne prilagaja rastnemu potencialu – lani je Luka Koper pretovorila 1,066 milijona TEU, a brez zalednih terminalov in posodobljenih tirnic bo to le recept za nadaljnji kolaps.

Politični odtis: Prevzem s strani Gibanja Svoboda
Kronične težave v Luki Koper ne moremo obravnavati ločeno od politike. Spomnimo: po volitvah leta 2022 je Gibanje Svoboda prevzelo ključne vzvode nadzora nad pristaniščem.

Foto: STA

Nekdanji predsednik uprave Dimitrij Zadel, ki je na listi stranke kandidiral za DZ, je zapustil položaj, na njegovo mesto pa so imenovali kadre, povezane z novo oblastjo. Po poročanju Regionalne obale ima Gibanje Svoboda v Luki kar sedem svetovalcev uprave in več vodilnih položajev, vključno z Robertom Vodopivcem iz Nove Gorice in Tomažem Pavličem iz Divače – oba brez predhodnih izkušenj v pristaniški logistiki. Kritiki vidijo v tem kadrovski pritisk, ki je destabiliziral upravljanje.

Slovenija, ki je odvisna od Luke Koper za 80 odstotkov pomorskega prometa, si ne more privoščiti nadaljnjega razpada. Potrebujemo nujne investicije v digitalizacijo, zaledne terminale in ne nazadnje apolitično upravljanje. Sicer bo Koper – nekoč ponos Jadrana – postal zgolj senca sosednjim rivalom.

A. H.