Dan Primoža Trubarja z dogodki po več krajih

Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Za spominski dan utemeljitelja knjižne slovenščine in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran njegov domnevni rojstni datum. V DZ je bila kulturna prireditev že v petek.

Na petkovi kulturni prireditvi ob dnevu Primoža Trubarja sta zbrane nagovorili predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednica odbora DZ za kulturo Sara Žibrat.

Klakočar Zupančič je z mislimi o prelomnih dogodkih povezala aktualno dogajanje v svetu z Evropo v 16. stoletju. Po njenih besedah Slovenija in svet tudi danes potrebujeta Primože Trubarje in druge prodorne in pogumne mislece v filozofiji, religiji, ekonomiji, znanosti in umetnosti, ki se ne bodo podrejali današnjim dogmam ter bodo naši skupnosti sneli plašnice in tako razširili sliko realnosti današnjega dne in prihodnosti človeštva.

Prav tako v petek so se Trubarju poklonili v Sovodnjah ob Soči, kjer so pri njegovem doprsnem kipu v Rubijah pripravili krajšo slovesnost.

Na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah so v soboto pripravili Trubarjev dan. Na tradicionalnem literarnem večer Dom v jeziku na Slovenski pisateljski poti na Trubarjevi domačiji, ki je postal svečana akademija Društva slovenskih pisateljev, so se predstavili aktualni dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj. Za letos so bili napovedani Miljana Cunta, Robert Simonišek, Nataša Konc Lorenzutti, Denis Škofič, Maruša Novosel, Marjan Kukovec in Anja Mugerli.

Odprli so tudi 43. likovno razstavo Trubarjevi kraji. Letošnje istoimensko likovno srečanje je bilo posvečeno srednjeveški cerkvi sv. Ahaca na Gori nad Malim Ločnikom, ki jo je v 15. stoletju z marijanskimi motivi poslikal freskantski mojster Janez Ljubljanski. Razstava bo na ogled do konca julija.

Tehniški muzej Slovenije v Bistri pa danes vabi na Dan Primoža Trubarja, v sklopu katerega so pripravili ogled Trubarjeve prve tiskane knjige v slovenščini in prikaz tiskanja na polavtomatski zaklopni tiskarski stroj “tiegel”. Prikaz bo potekal v tiskarskem oddelku med 10. in 12. uro.

V Univerzitetni knjižnici Maribor bodo v ponedeljek Spominjanja posvetili počastitvi prazničnega dne in utrditvi zavedanja o Trubarjevem delu in pomenu. Zgodovinar Žiga Oman bo v Glazerjevi dvorani spregovoril o mariborski protestantski skupnosti. Kot so zapisali, mariborska novoveška protestantska skupnost ni bila neposredno povezana s Trubarjem, a je pomembno zaznamovala zgodovino mesta. Svoj prvi vrhunec je dosegla v letih 1554-1586, zadnji vrhunec mariborske in dravskopoljske protestantske skupnosti je sledil po letu 1590, vendar se je kmalu končal. Usodni udarec za mariborske protestante je prišel z obiskom protireformacijske komisije v začetku leta 1600.

Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal preminuli tržaški pisatelj Boris Pahor. Odločitev o državnem prazniku je bila sprejeta leta 2010.

Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.