Costa: EU bo Ukrajini v obdobju 2026-27 namenila 90 milijard evrov podpore

Evropska unija bo Ukrajini v prihodnjih dveh letih namenila 90 milijard evrov, je danes po koncu zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Voditelji so po večurni razpravi dosegli kompromisni dogovor o posojilu Ukrajini, podprtem s proračunom EU, namesto uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

“Imamo dogovor,” je na družbenem omrežju X sporočil Costa in dodal, da so voditelji članic EU podprli odločitev o zagotovitvi 90 milijard evrov podpore Ukrajini za obdobje 2026-27.

“Zavezali smo se, izpolnili smo,” je še zapisal Costa ob koncu zasedanja Evropskega sveta, v ospredju katerega je bilo financiranje nadaljnje podpore Ukrajini.

Kot je pojasnil kasneje na novinarski konferenci, bo EU zagotovila posojilo, podprto s proračunom EU. To bo naslovilo nujne finančne potrebe Ukrajine, Kijev pa bo to posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino.

“Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva,” je pojasnil Costa. Voditelji so hkrati Evropski komisiji dali mandat, da nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij.

Kljub temu da voditeljem članic EU na zasedanju ni uspelo doseči dogovora o uporabi premoženja ruske centralne banke za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini, je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zadovoljna z doseženim. “Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti,” je dejala po koncu vrha EU.

Spomnila je, da je Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. “To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja,” je pojasnila.

Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.

“Bistvo je, da je po današnjem dnevu naša podpora Ukrajini zagotovljena,” pa je dejala danska premierka Mette Frederiksen, katere država je zadnjega pol leta predsedovala Svetu EU.

Uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zaradi pravnih pomislekov nasprotovala predvsem Belgija, kjer je sedež finančne institucije Euroclear, ki hrani večino sredstev ruske centralne banke.

Belgijski premier Bart De Wever je na vprašanje, ali današnji dogovor pomeni zmago, odgovoril: “Mislim, da je Ukrajina zmagala … Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost.” Povedal je še, da je teoretično “pripravljen ponovno razpravljati” o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja “niso realistični”.

Da je skupno zadolževanje EU “najbolj realistična in najbolj praktična” rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Nemški kancler Friedrich Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da današnja odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.