Cene goriva letijo v nebo, bomo v Sloveniji uvedli bone? Vlada ima jasen predlog, takole sinoči v Odmevih državni sekretar

Avgusta so bila goriva in maziva za osebni promet v Evropski uniji v povprečju kar 23,8 odstotka dražja kot leto prej, podražitve pa so zabeležili v 26 od 27 članic EU.

LJUBLJANA – Dizel je v Sloveniji prebil psihološko mejo dveh evrov. Od torka, 22. septembra, do 28. septembra znaša najvišja dovoljena drobnoprodajna cena zunaj avtocest in hitrih cest 2,012 evra za liter, bencin stane 1,748 evra, kurilno olje pa 1,635 evra za liter.

Toda Slovenija še zdaleč ni osamljen primer. Energetski cenovni šok je zajel praktično vso Evropsko unijo.

V 26 od 27 držav EU so goriva dražja kot pred letom dni

Podatki Eurostata, objavljeni 22. septembra, kažejo razsežnost podražitev. Avgusta 2026 so bile cene goriv in maziv za osebni promet v EU 23,8 odstotka višje kot avgusta lani. Še junija je bila medletna rast 13,7-odstotna, julija pa 16,9-odstotna.

V primerjavi z lanskim avgustom so bile cene višje v 26 od 27 držav članic, v kar 18 državah pa je podražitev presegla 20 odstotkov. Največjo rast so zabeležili v Bolgariji, kjer so bile cene višje za 34,5 odstotka, sledile so Litva z 28,8-, Finska s 27,6-, Nemčija s 27,5- in Francija s 27,4-odstotno rastjo.

Da gre za precej širši problem, potrjuje tudi Reuters. Svetovne cene dizla so dosegle rekordne ravni, evropske terminske cene dizelskega goriva pa so se glede na začetek leta več kot podvojile. Med razlogi so predvsem motnje pri dobavi zaradi vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter težave v rafinerijah in pri izvozu nekaterih velikih proizvajalk.

Tudi druge evropske države že iščejo načine, kako udarec omiliti. Francija je denimo razširila ciljno pomoč za ljudi z nižjimi prihodki, ki so zaradi službe močno odvisni od avtomobila, ter za posamezne najbolj prizadete dejavnosti.

Žagar: Primerljivo z veliko naftno krizo

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je v Odmevih na Televiziji Slovenija razmere opisal zelo resno.

»Res je huda kriza, tako kot leta 1970 velika naftna kriza, to je mogoče celo primerljivo ali pa celo hujše, tako da ukrepe je res treba iskati na vseh področjih,« je dejal.

Pri tem velja pojasnilo: zgodovinsko se prva velika svetovna naftna kriza umešča predvsem v leti 1973 in 1974, ko so arabske izvoznice nafte uvedle embargo in zmanjšale proizvodnjo. Cena nafte se je takrat v nekaj mesecih približno početverila.

Primerjava z današnjimi razmerami zato ne pomeni, da so okoliščine enake, kaže pa na razsežnost skrbi zaradi oskrbe in predvsem cen.

Vlada je nekaj ukrepov že sprejela

Država je v zadnjih tednih že večkrat posegla na trg. Vlada je 17. septembra spremenila način izračunavanja regulirane cene bencina in dizla ter iz formule črtala določbe glede biokomponent. Ministrstvo je ocenilo, da je samo ta sprememba pri dizlu ublažila podražitev za približno sedem centov na liter.

Še dodatno je vlada posegla pri kurilnem olju. Trošarino je znižala z 0,07875 evra na 0,021 evra za liter, nova ureditev pa velja od 22. septembra.

Slovenija ima pri dodatnem zniževanju trošarin za bencin in dizel težavo, saj je že skoraj pri najnižji ravni, ki jo dopušča evropska zakonodaja. Zato je vlada konec julija Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje za začasno šestmesečno znižanje trošarin pod evropski minimum. Vlogo je nato še dopolnila.

Odločitev Bruslja še ni znana.

Energetski boni? »Ena izmed stvari, ki so mogoče v igri«

Vlada pa očitno razmišlja še o drugačnem pristopu. Namesto splošnega zniževanja cen za vse bi pomoč lahko bolj usmerila k tistim, ki jih visoke cene najbolj prizadenejo.

Žagar je opozoril, da splošno znižanje cen pomeni tudi manj proračunskih prihodkov, ugodnejše gorivo pa lahko v Sloveniji kupujejo tudi tujci. Zato po njegovih besedah iščejo predvsem ciljno usmerjene rešitve za energetsko revna gospodinjstva in najbolj izpostavljene dele gospodarstva.

Na neposredno vprašanje, ali razmišljajo o energetskih bonih, je odgovoril:

»Energetski boni so ena izmed stvari, ki so mogoče v igri.«

Kdo bi jih dobil, v kakšni višini in za kaj natančno bi jih bilo mogoče uporabiti, za zdaj ni določeno.

Ne gre za bone, s katerimi bi omejili količino goriva

Ob omembi naftne krize in bonov se hitro pojavijo asociacije na čase, ko so države zaradi pomanjkanja omejevale količino goriva, ki jo je posameznik sploh lahko kupil.

Toda trenutno ni govora o uvedbi bonov za racioniranje bencina ali dizla.

Iz Žagarjevih pojasnil izhaja, da vlada pod izrazom energetski boni razmišlja o ciljni finančni pomoči določenim skupinam prebivalstva, ne pa o kuponih, brez katerih na bencinski črpalki ne bi bilo mogoče natočiti goriva.

Tudi Slovenija podobne oblike pomoči že pozna. Leta 2022 je država zaradi takratne energetske draginje najranljivejšim namenila 200 evrov energetskega dodatka.

Največja težava za zdaj ni pomanjkanje, ampak cena

Po Žagarjevih besedah pri zemeljskem plinu trenutno ni pričakovati podobnih težav z dobavo, kot jih je Evropa doživljala leta 2022. Evropa je vmes povečala zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, Norveška pa je povečala proizvodnjo.

Ključno vprašanje pred zimo zato ostaja predvsem cena energije.

Pri naftnih derivatih je pritisk očitnejši. Slovenija je zaradi motenj na mednarodnem trgu že marca letos dovolila sprostitev do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz državnih varnostnih zalog, pri čemer je bilo gorivo namenjeno izključno slovenskemu trgu.

In če se razmere na svetovnih trgih ne bodo umirile, bodo prihodnji tedni pokazali, ali bodo dosedanji posegi države zadostovali – ali pa bodo med dejanskimi ukrepi prvič v tej krizi pristali tudi energetski boni.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija

<p>The post Cene goriva letijo v nebo, bomo v Sloveniji uvedli bone? Vlada ima jasen predlog, takole sinoči v Odmevih državni sekretar first appeared on NaDlani.si.</p>