Bruselj znižal napoved gospodarske rasti Slovenije za 2025 in za 2026

Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, za leto 2026 pa z 2,6 na 2,4 odstotka. Napoved inflacije je za letos znižala na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa na 1,9 odstotka.

Potem ko se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka, se bo po napovedih Bruslja letos kljub gospodarski negotovosti po svetu še bolj povečal, in sicer za 2,0 odstotka. Novembra lani so za letos Sloveniji napovedali 2,5-odstotno gospodarsko rast. Nekoliko so znižali tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 2,6 na 2,4 odstotka.

Zasebna potrošnja se bo v letih 2025 in 2026 še naprej povečevala, kar bo predvsem posledica naraščanja zaposlenosti in rasti plač, pričakuje komisija.

Javne naložbe bodo še naprej obsežne, predvsem zahvaljujoč naložbam, financiranim iz evropskega sklada za okrevanje, ter nadaljevanju popoplavne obnove. Na zasebne naložbe pa bo medtem po napovedih močno vplivala gospodarska negotovost v svetu in nižje globalno povpraševanje.

Letos se bo izvoz povečal za nekoliko več kot od povpraševanja na izvoznih trgih, navajajo v Bruslju.

Prihodnje leto bodo podobni trendi – gospodarska rast se bo nadaljevala. K temu bo prispevalo predvsem domače povpraševanja, opomogla pa si bo tudi rast naložb, pričakujejo.

Napoved inflacije, ki je lani padla na 2,0 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos v primerjavi z novembrsko oceno znižala s 3,2 na 2,1 odstotka, za leto 2026 pa z 2,1 na 1,9 odstotka. Cene energije se bodo znižale, a to ne bo bistveno znižalo inflacije, saj se bodo po napovedih zvišale cene hrane in storitev.

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevalo zniževanje javnega dolga. Potem ko je lani znašal 67,0 odstotka bruto domačega proizvoda, se bo letos znižal na 65,5 odstotka, leta 2026 pa na 63,8 odstotka BDP.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj, ki je lani upadel na 0,9 odstotka BPD, se bo letos zvišal na 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka. Slednje bo predvsem posledica postopnega uvajanja plačne reforme v javnem sektorju.