Bruselj spričo ameriških carin znižal napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja (dopolnjeno)

Evropska komisija je danes spričo negotovosti, ki jo prinašajo ameriške carine, napoved gospodarske rasti EU za letos znižala z 1,5 na 1,1 odstotka, napoved gospodarske rasti evrskega območja pa z 1,3 na 0,9 odstotka. Inflacija se bo medtem še naprej umirjala. Prihodnje leto bo tako v EU kot v evrskem območju upadla pod dva odstotka.

“Zaradi nepredvidljivih in, kot se zdi, tudi arbitrarnih napovedi ameriških carin je globalna gospodarska negotovost na ravni, kakršne ni bilo od najtemačnejših obdobij pandemije covida-19. Povprečne ameriške uvozne carine so višje kot kdajkoli od 30. let prejšnjega stoletja,” je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.

Negotovost, povezana z ameriškimi carinami, bo po njegovih besedah vplivala tako na svetovno kot evropsko gospodarstvo. Gospodarstvo EU sicer kljub temu ostaja odporno, je zatrdil.

Napoved gospodarske rasti EU za letos je komisija v primerjavi z novembrsko napovedjo znižala z 1,5 na 1,1 odstotka, napoved gospodarske rasti evrskega območja pa z 1,3 na 0,9 odstotka.

Prihodnje leto se bo bruto domači proizvod (BDP) EU okrepil za 1,5 odstotka, BDP evrskega območja pa za 1,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Novembra so za leto 2026 za EU napovedali 1,8-odstotno gospodarsko rast, za evrsko območje pa 1,6-odstotno.

V Bruslju obenem pričakujejo nadaljnje umirjanje inflacije. V evrskem območju se bo letos po napovedih komisije z lanskih 2,4 odstotka znižala na 2,1 odstotka, v letu 2026 pa na 1,7 odstotka. V EU pa bo letos znašala 2,3 odstotka, prihodnje leto pa 1,9 odstotka, ocenjujejo na komisiji. V EU in evrskem območju bo torej upadla pod ciljno mejo dveh odstotkov.

Dombrovskis je zniževanje inflacije pripisal več dejavnikom, med drugim nižjim cenam energentov, pa tudi dvigu vrednosti evra, kar znižuje cene uvoza.

“Zniževanje inflacije je dobra novica za evropske potrošnike, potem ko je naraščajoča inflacija v zadnjih letih slabila njihovo kupno moč,” je povedal ob tem.

Se bo pa po njegovih navedbah v prihodnjem obdobju nekoliko poslabšalo stanje javnih financ EU. Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani padel na 3,2 odstotka BDP, se bo letos zvišal na 3,3 odstotka. Prihodnje leto bo po ocenah Bruslja narasel na 3,4 odstotka BDP.

Nekoliko se bo zvišal tudi javni dolg EU, ki je lani znašal 82,2 odstotka BDP. Letos bo znašal 83,2, prihodnje leto pa 84,5 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Komisar to pripisuje višjim obrestnim meram in sočasni upočasnitvi nominalne rasti BDP.

Ob objavi gospodarske napovedi je opozoril, da bi se lahko ob nadaljnji zaostritvi trgovinskih odnosov med EU in ZDA, pa tudi med ZDA in Kitajsko, gospodarski obeti še poslabšali. Zmanjšanje napetosti bi lahko po drugi strani nanje vplivalo pozitivno.

Na komisiji sicer ocenjujejo, da bo zaradi carin precej bolj prizadeto ameriško gospodarstvo, ki bo zraslo za do 1,0 odstotne točke BDP manj, kot če ne bi bilo carin. Negativen vpliv na gospodarstvo EU bo po oceni Bruslja medtem znašal 0,2 odstotne točke BDP.

Pri napovedih in ocenah so upoštevali 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne vzajemne carine na uvoz večine preostalega blaga v ZDA. ZDA so sicer za uvoz iz okoli 60 držav in EU uvedle še višje vzajemne carine, a so zvišanje zamrznile za 90 dni.

Na komisiji medtem pričakujejo, da bo zviševanje proračunskih izdatkov držav članic za obrambo pozitivno vplivalo na evropsko gospodarstvo.