ARTICLE AD
Dr. Erik Brecelj je v oddaji Politično s Tanjo Gobec (ki vse bolj postaja zasebni bilten levice) nastopil v vlogi omejevalca škode za predsednika vlade Roberta Goloba, ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in preostanek vlade po za oblast katastrofalni sodbi ustavnega sodišča. Ta je izničila ključno in škodljivo zdravstveno reformo, ki je zdravnikom prepovedovala hkratno delo v javnem in zasebnem sektorju. Kar zadeva Breclja, je sodba celo neke vrste zaupnica vladi.
Brecelj sicer poudarja, da odločbe ustavnega sodišča ne komentira, vendar jo razume kot potrditev stališč vlade (?!). Pravi, da je bil nad odločitvijo celo “prijetno presenečen”, saj naj bi bili prvi odzivi zdravniških organizacij po njegovem mnenju preuranjeni: “Zelo, zelo so pohiteli in kasneje se je izkazalo, da sploh niso prebrali odločbe.” Po njegovem je torej ustavna sodba dobra novica za Goloba in njegovo skrajno levo koalicijo.
Brecelj meni, da se v bolnišnicah ne spoštuje zakonodaja
Po njegovem ustavno sodišče ugotavlja, da zakoni že obstajajo, vendar se jih ne izvaja: “Imamo že zakone, ki naj bi to urejali,” a jih direktorji bolnišnic “niso spoštovali ali pa so se jih bali upoštevati.” Ključno sporočilo vidi v tem, da je treba “urediti javno zdravstvo, ga ločiti od zasebnega in postaviti jasna merila delovanja,” kar naj bi bilo tudi stališče strateškega sveta.
S tem še naprej vztraja pri interpretaciji, ki jo je ustavno sodišče izrecno prepovedalo – da se zdravnikom jemlje pravica do svobodne izbire dela. Hkrati spregleda dejstvo, da so direktorji bolnišnic že vsaj tri leta iz kadrovskega bazena Gibanja Svoboda. Ali to pomeni, da tudi direktorji bolnišnic vlade, ki jo zagovarja, ne spoštujejo zakonodaje?
Foto: zajem zaslonaZavrača tudi trditev, da je zdravstvena reforma padla zaradi enega samega člena zakona: “To je smešno. Šestnajst zakonov, to je reforma, ne pa en člen v enem zakonu.” Pri tem pa zamolči, da je celotna reforma v resnici slonela prav na tem členu, vse ostalo pa so bili zgolj formalizmi.
Čeprav je vso oddajo ostro nastopal proti zasebnikom, je Brecelj skoraj komično večkrat poudaril, da zakon o zdravstveni dejavnosti ni zakon proti zasebnikom oziroma da to ni zakon, ki omejuje javno in zasebno, temveč zakon, ki ureja delovanje javnega zdravstva. Po njegovem zdravnikov najbolj ne moti omejevanje dela, temveč druge prakse, kot sta delo prek espejev in prodaja koncesij, kjer se je po njegovem razvil “velik biznis”, nekateri pa so se “zelo dobro mastili.” Udarniška retorika povsem po meri vlade.
Borba za denar ZZZS? Morda, a ne s strani zdravnikov
Prepričan je, da se zakonodaja v zdravstvu ne spoštuje zato, ker tisti, ki je ne spoštujejo, niso kaznovani. Po njegovem gre pri vsem skupaj za boj za denar ZZZS: “Vzpostavlja se fronta, kdo bo kradel denar na ZZZS-ju,” kjer naj bi šlo za “skoraj sedem milijard.” Ob tem poudari, da večina zasebnikov ni problematična: “Večina zasebnikov je poštenih, problem so tisti, ki plenijo od zadaj.”
Res je, da gre v ozadju za boj za sredstva ZZZS, vendar so zdravniki le minorni prejemniki teh sredstev. Večina izgubljenega denarja konča pri dvornih dobaviteljih medicinske opreme, kjer se skoraj vse preplača vsaj dvakrat, če ne trikrat. Za to je soodgovoren tudi zgrešen sistem javnega naročanja, ki omogoča sodelovanje na razpisih le prijavljenim ponudnikom, namesto da bi strokovne komisije same iskale ustrezne izdelke po načelu primerljivosti cen.
Poceni moraliziranje na mlin vlade
Breclju poceni moraliziranje ni tuje. Kot simbol napačnih prioritet je navedel primer transplantacije otroka: “sto ljudi je sodelovalo v timu pri transplantaciji srčka šestmesečnemu otroku – to nikogar iz biznisa ne zanima, ker od tega ni profita.” S tem je pljunil v obraz vsem zdravnikom, ki se vsak dan trudijo reševati življenja tudi takrat, ko to ni profitabilno.
Zdravniki so že večkrat poudarili, da problem ni sam “profit”, temveč dejstvo, da ZZZS težjih operacij sploh ne plačuje, saj centralnim planerjem vedno znova zmanjka denarja.
Moraliziranju ni bilo konca. Čeprav je na začetku povedal, da ga sodba ustavnega sodišča veseli, ga je v pravi marksistični maniri zmotil poudarek na ekonomiji, saj naj bi bilo gospodarstvo omenjeno 53-krat, pacienti pa le 16-krat. Po njegovem naj bi to dokazovalo, da je “bistvo spora gospodarstvo, bolnik pa je potisnjen v ozadje.” Gre za očitno demagogijo, saj je ustavno sodišče gospodarstvo omenjalo predvsem v kritičnem kontekstu, ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs pa je v ločenem mnenju sodnike med vrsticami označila za pohlepne egocentrike.
Ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs (Foto: Ustavno sodišče RS)Tudi z žaljenjem zdravnikov še ni bilo dovolj. Na vprašanje o korupciji je poudaril, da policija in sodstvo ne bosta rešila zdravstva: “Rešiti ga moramo sami z bolj poštenim delovanjem in dobrim upravljanjem.” Sporočilo je znova jasno – zdravniki so problem. Zanimivo pa je, da Brecelj niti z besedo ne omeni epicentra korupcije v zdravstvu: nabav medicinske opreme po večkratniku tržne cene, čeprav je bil glede tega pred sodelovanjem s trenutno vlado izjemno glasen.
Skoraj ključno se mu zdi tudi to, da se trenutna oblast ne sme zamenjati, saj naj bi bilo od tega odvisno, ali bomo obdržali javno zdravstvo. Popolnoma bizarna trditev.
Priznal, da ne ve, kakšne čakalne vrste imamo
Najbolj osupljiv je njegov pogled na čakalne vrste. Dejal je namreč: “Mi praktično ne vemo, kakšne čakalne vrste imamo, saj se seznami prirejajo in so neverodostojni.”
Pozabil pa je dodati, da je prav vlada, ki jo zagovarja, priredila statistiko čakalnih vrst tako, da so na papirju videti krajše, čeprav se v praksi ni spremenilo nič – razen terminologije, kaj pomeni nujno, zelo hitro in hitro.
Vrste za ginekologa v Slovenski Bistrici, (foto: X)Ostri odzivi na nastop
Na Brecljev nastop – seveda brez sogovornikov z druge strani – so se burno odzvali deležniki v zdravstvu in del politike.
“Ministričina tabla s 16 zakoni je norčevanje iz ljudi. Ustavno sodišče je soglasno odločilo, da je bila prepoved dodatnega dela zdravnikov neustavna. Ironija ali načrtno uničevanje zdravstva? Žalostno, da je namesto ministrice to moral povedati Erik Brecelj,” so zapisali v sindikatu Fides, s katerim je vlada že dve leti v neformalni vojni.
Oglasil se je tudi zdravnik dr. Igor Mužević, ki je zapisal: “Se pravi, 16 zakonov, ki jih je ministrica pripravila in izpeljala do konca, žal ZZVZZ so zablokirali zaradi finančnih interesov. Kdo je zablokiral ZZVZZ zaradi finančnih interesov? Edino koalicijske stranke lahko blokirajo sprejem zakona. Nihče drug. In če koalicijske stranke ne želijo sprejeti ZZVZZ zaradi finančnih interesov – zaradi kakšnih interesov so potem sprejele ostale zdravstvene zakone? Nefinančnih?”
Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine dr. Igor Muževič (Foto: STA)Zdravnica Bojana Šter je oddajo komentirala takole: “Pogledala sem #politično z dr. Brecljem. Prepričan je, da sta Golob in Prevolnikova rešitelja. In velik napredek vidi. Če se zamenja politika, bo propad. Ohraniti trd socialistični sistem in prepoved dodatnega dela zdravnikov. In o ‘upravljanju’ sem in ‘upravljanju’ tja.”
Poslanec SDS Zvone Černač, foto: STAOdgovoril pa ji je nekdanji minister in poslanec SDS Zvone Černač, ki je zapisal: “Breclja je Golob nastavil za šefa strateškega sveta za zdravstvo. V štirih letih so razsuli javno zdravstvo, podaljšali čakalne vrste, kompromitirali dobre in najbolj delavne zdravnike … Čas za odhod PV RG, Brecelj pa nazaj v operacijsko. Škoda dobrega kirurga za politikanta.”
I. K.
The post Brecelj žalil zdravnike in trdil, da ustavna sodba celo potrjuje stališča vlade first appeared on Nova24TV.
1 day ago
25


![[Najbolj brano v letu 2025] Komunalni delavec naletel na šokanten prizor v romskem naselju Brezje](https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2025/12/20250829-01464555-scaled.jpg)






English (US)