Božič – dan Jezusovega rojstva

Kristijani danes praznujemo Božič, enega največjih praznikov v krščanstvu, ko se je rodil Božji sin Jezus, z namenom, da odreši človeštvo. Z Jezusom pa ni prišel zgolj Božji sin, pač pa tudi Bog sam in je tako postal del človeške zgodovine. Pomembna pa je tudi za vsakega posameznika, saj nam daje priložnost, da odpremo svoja srca Božjemu sporočilu ljubezni.

“Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju,” sporočajo v Katoliški cerkvi (Katekizem Katoliške Cerkve).

Zgodovina Božiča

Jezusovo rojstvo je točno zgodovinsko dejstvo, ne pa tudi dan njegovega rojstva. 25. december je kot dan Jezusovega rojstva določil papež Julij I. v četrtem stoletju. Datum ni bil izbran naključno, 25. december je bil namreč pomemben datum že v predkrščanskih časih, ko so ljudje obhajali zimski solsticij. To je bilo obdobje različnih praznovanj, Cerkev pa se jim je prilagodila, jih prevzela in jih napolnila z novo vsebino. In prav ta je najpomembnejša, za razliko od izbranega datuma.

Pomembnost Božiča je v Cerkvi izkazana z navado trikratnega obhajanja svete maše, ki poteka od tradicionalne polnočnice, pa tudi ob zori in čez dan. Tega nima noben drug krščanski praznik.

“Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovem rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija,” pojasnjuje Katoliška cerkev.

Tako pa je simboliko polnočnice pred petnajstimi leti predstavil upokojeni nadškof Anton Stres: “Zbrali smo se k sveti maši v letnem času, ko so noči najdaljše in dnevi najkrajši, zbrali smo se sredi najbolj trde teme, opolnoči. S tem smo se pridružili stoterim in tisočerim rodovom kristjanov pred nami, ki so si ta trenutek izbrali za obhajanje rojstva Jezusa Kristusa, Boga, ki je postal človek, ki si je torej izbral našo človeško pot, ki se začenja z rojstvom in najbolj nebogljenim otroštvom. To, da obhajamo Jezusovo rojstvo sredi najbolj črne teme, je dejanje z jasnim sporočilom. Luč posveti v temi.”

Jaslice in “Sveta noč”

Posebnost Božiča so tudi jaslice. Tudi v tem primeru ni povsem jasno, kdaj je nastala navada njihovega postavljanja v cerkvah in hišah. Po nekaterih podatkih naj bi nastala že v 4. stoletju v Betlehemu, zagotovo pa jih je sv. Frančišek Asiški postavil leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. Predstavljajo živo predstavitev božične skrivnosti.

Božič spremlja tudi bogata glasbena dediščina, iz katere izstopa pesem Sveta noč, ki je nastala leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Besedilo je napisal župnikov pomočnik Josef Mohr, učitelj, cerkovnik in organist Franc Ksaver Gruber pa je napisal glasbeno podlago. Mohr je prinesel besedilo Gruberju na sam božični večer in ga prosil, naj uglasbi besedilo za dva solo glasova in kitaro. Gruber se je takoj lotil dela, zato so lahko pesem peli že tisti večer pri polnočnici. Danes je pesem razširjena po vsem svetu.

Več o pomenu Božiča lahko preberete – TUKAJ.

Ž. K.