[Video] Duhovnik salezijanec pojasnil, zakaj so komunisti ukinili Božič

“Ko se je ta komunistični režim zavedel, kako močan je ta praznik, kako aktivira praktično celotno populacijo, so rekli ‘stop’. Tega mi ne smemo dovoliti, tukaj se zbirajo ljudje, tukaj gredo v cerkev, tukaj se doma dogaja praznovanje. Absolutno jim to ni bilo všeč. In potem je bila prva stvar, ki so jo naredili, ukinitev božiča,” je v podkastu Po desnem pasu dejal duhovnik in salezijanec Gašper Otrin.

V tokratnem podkastu Po desnem pasu je bila osrednja tema aktualni praznični čas. V zadnji epizodi pred novim letom je bil gost salezijanec, duhovnik, ravnatelj dijaškega doma v Želimljah Gašper Otrin, ki sicer prihaja iz Domžal. V Ljubljani je obiskoval srednjo zdravstveno šolo. Nikoli ni razmišljal o duhovništvu. Odločal se je denimo o tem, da bi postal poklicni maser ali fizioterapevt.

Šele v tretjem letniku srednje šole se je zgodil duhovni dogodek, ki mu je “odprl srce in oči”. Takrat je začel spoznavati, da je njegova pot morda kje drugje. Naknadno je prejel še nekaj znamenj. Odločitev za duhovniški poklic je sicer dojel kot zelo naravno. Prepričan je, da je le-ta “nekaj nadnaravnega” v smislu, da si ga ni sam izbral. Danes ga opravlja z navdušenjem, prepričanjem, vero itd.

Njegovo delo je osredotočeno na delo z mladimi (kar je tudi sicer področje salezijancev). V svetu je okoli 16 tisoč članov, v Sloveniji pa jih je 90, njihovo poslanstvo pa se dotika delovanja na področju šolstva, sociale in mladinskega dela. Pred začetkom duhovniškega poklica je opravil vse potrebne študije doma in v tujini ter postal duhovnik in novomašnik. Trenutno deluje v Želimljah (dijaški dom, gimnazija; deluje že 8. leto).

Advent pomeni pričakovanje, gre za notranjo, duhovno pripravo
Voditeljica Naja ga je v uvodnem delu vprašala, kaj adventni čas prinaša. Gašper: “Sama beseda advent prihaja iz latinske besede adventus, kar pomeni pričakovanje. Gre za veselo pričakovanje in lahko rečemo, da vsi vemo, da je to pred božičem. Gre za štiri nedelje oziroma tedne, ki nas pripravljajo na božič. Pripravljamo se na Jezusovo rojstvo.” Duhovnik je poudaril, da se moramo na to pripraviti vsako leto znova in da se božič ne zgodi le enkrat, v zgodovinskem trenutku pred 2000 leti, ampak se dogaja po vsakem adventu.

Gre predvsem za posameznikovo notranjo pripravo, je še poudaril. Posebej se je dotaknil tudi ljudi, ki imajo v tem času kakšno stisko, so izgubili bližnjega – da je zanje ta čas lahko težji, ker med praznovanjem ni tistega, ki so ga morda izgubili. Takšni trpijo, zato so prazniki zanje velika preizkušnja. “Praznik je lahko velika stiska, velika praznina, ena velika bolečina. In potem čakaš, da mine …” Drugi vidik pa se nanaša na tiste, ki v teh praznikih ne najdejo smisla. “Prazniki so lahko tudi ‘prazni’, če nimajo vsebine, in tudi takšni čakajo, da mine.”

Voditeljica podkasta Naja (Foto: Youtube)

Komunizem je vzel krščanske elemente in jih priredil
Duhovnik se je dotaknil tudi samega imena praznika “božič”, ki dejansko govori o Bogu. Spomnil je tudi na poskuse odprave božiča, denimo v preteklem komunističnem režimu po 2. svetovni vojni, ko je bil celo ukinjen, ni bil dela prost dan itd. In šele po osamosvojitvi je dobil svoje mesto in postal dela prost dan in praznik. Spomnil je tudi na božička, ki se pojavlja skupaj s Coca-Colo, v resnici pa gre za sv. Miklavža, ki se ga praznuje od začetka krščanstva. Komunizem pa je želel biti spreten, dotični lik odvzeti krščanstvu in dodati svojega – Dedka Mraza. Komunizem je prevzemal krščanske elemente in jih priredil.

Prazniki so priložnost za negovanje narodnih običajev
Voditeljica Naja: “Ima po tvojem božič v Sloveniji prostor, ki si ga zasluži?” Spomnila je na srbske trobentače v Ljubljani, namesto da bi se predvajalo slovensko ali božično glasbo. Duhovnik se strinja, da imamo Slovenci veliko lepih običajev, zgrajenih okoli božiča, denimo polnočnico, postavljanje jaslic, postavljanje božičnega drevesca … Tudi lučke spadajo k božiču – za vsako adventno nedeljo se prižge ena svečka več. Tudi v tem je neko krščansko ozadje – prihaja svetloba.

Naja pa je spomnila, da tudi ponekod drugod po Evropi, denimo v Londonu, božično praznovanje z ulic izginja, se pa pojavlja praznovanje Ramadana. Gašper pa je poudaril tudi negovanje nacionalnega vidika praznikov, slovenskih običajev za praznike. Spomnil je, da se v slovenskih cerkvah pojavljajo slovenske zastave, da je potica slovenski običaj. Naja: “Zelo, zelo so v Sloveniji alergični na Cerkev.” Gašper: “Naj se gredo ozdravit te alergije.” Oba sogovorca v slovenski družbi in med mladimi sicer opažata porast konservatizma, kar zlasti Gašperja zelo veseli.

Podkast Po desnem pasu z duhovnikom Gašperjem Otrinom (Foto: Youtube)

Spomnil se je zadnjega referenduma o medicinski zastrupitvi, ko se je aktivirala tudi laična, mladinska scena – podkasterji, youtuberji itd. Duhovnik je vesel tudi večje politične angažiranosti mladih. In veseli ga porast števila desnih vplivnežev med mladimi. Naja je ob tem spomnila, da so imeli v SDM pred mesecem dni kongres, ki je nosil naslov “Bog, družina, domovina”. Salezijanec pa je poudaril, da gre za univerzalne vrednote, ki nas morajo vedno spremljati.

Domen Mezeg