Morda zadnji Golobov govor na državni proslavi: ko samostojnost praznujejo tisti, ki je niso hoteli

Kot smo že vajeni, se proslave, ko Slovenci praznujemo dan enotnosti in samostojnosti, spreminjajo v groteske, kjer nam predstavniki tistih, ki jim leta 1991 samostojnost Slovenije ni predstavljala intimne opcije, delijo lekcije o slovenskih uspehih in o tem, kako so prav oni zanje zaslužni.

Letošnja proslava se je začela kontroverzno, saj sta decembra “udarili” dve oddaji Tarča, ki sta razkrili domnevno mrežo koruptivnih poslov, v katere naj bi bili ujeti tako predstavniki občine Ljubljana, ljubljanski župan Zoran Janković, kot tudi Upravna enota Ljubljana, ob sodelovanju operativcev Gibanja Svoboda – stranke Roberta Goloba.

Predstava za tiste, ki jim Slovenija ni bila intimna opcija

Predsednik vlade zopet ni razočaral privržencev leve demagogije in megalomanije. V zanj tipičnem nastopaškem slogu, polnem praznosti in akviziterskih prijemov, je govoril sedeč na robu odra, kot kakšen influencer, ki predstavlja novo serijo iPada. Pri tem je deloval, kot da je sam eden od duhovnih osamosvojiteljev, hkrati pa niti z besedo ni omenil pravih osamosvojiteljev – Demosa.

Foto: STA

“Tistega 23. decembra 1990, na dan odločitve, velike in odgovorne ločitve, sem bil star 23 let. Kot vsi med nami sem imel sanje, upanje, negotovost, ambicije in vizijo. A nisem si mislil, da vas bom imel 35 let pozneje privilegij nagovoriti kot predsednik vlade: kot nekdo, ki so mu številni zaupali svoje ambicije, sanje, upanje in vizijo.” je dejal. Pri tem smo lahko le nemi opazovalci z žalostjo ugotovili, da se je politična opcija, ki jo je v dvorani skupaj z Zoranom Jankovićem, Natašo Pirc Musar, Milanom Kučanom in Danilom Türkom  predstavljal on sam, v letih od 1989 do 1991 na vse pretege borila, da Slovenija ostane del jugoslovanske ječe narodov. Konec koncev osrednji arhitekt Golobove vlade, Kučan, še danes meni, da je bila osamosvojitev napaka.

foto: Bobo

A megalomanije še ni bilo konec: “Kaj je modro izpostaviti v takih slovesnih trenutkih? Niz zunanjih kazalnikov uspešnosti zagotovo: svet nas ima za enakovrednega sogovornika, mi pa ga bogatimo s svojim znanjem in prodornimi ljudmi. Evropa nas ocenjuje kot varno, zeleno in trajnostno naravnano. In takšni smo res. Poslušam pohvale iz tujine o gospodarski trdnosti in uspešnosti, vsi jih doživljamo in si jih zaslužimo.” je zatrdil Golob.

Če ne bi živel na planetu Gibanje Svoboda, ki kroži okoli neke druge zvezde v neki drugi galaksiji, bi iz sveta slišal še kakšna druga opozorila: denimo iz Bruslja o fiskalni nevzdržnosti; iz Eurostata o najvišji inflaciji živil v EU; s strani predsednika največje stranke v Evropskem parlamentu, ki ga je kritiziral, da si na oblastniški način podjarmlja medije in policijo. Ali pa podatke o upadajočem uvozu, enem največjih padcev industrijske proizvodnje v EU ter napovedi OECD o nižanju gospodarske rasti. To res vsi doživljamo, a si tega ne zaslužimo – vsaj tisti ne, ki nismo volili Golobove vlade.

Zmerjal s fašisti, zdaj poziva k strpnosti

Nestrpni Golob je v govoru pozval tudi tudi k strpnosti in dialogu: “Zakaj smo tako brezbrižni do žaljivih besed, ki jih izrečemo drug drugemu? Ali smo svojim otrokom poleg ljubezni in materialnega obilja prenesli več stresa, kot ga zmore odraščajoče bitje? Globoko me skrbi prihodnost naslednjih generacij: naraščajoče medvrstniško nasilje že v osnovnih šolah, stiske, depresija in tesnoba med mladimi, ki jih tudi, žal, skrivajo pred svetom. Sprašujem se skupaj z vami: kje smo kot starši, vzgojitelji, državniki odpovedali? Ali smo s svojim obnašanjem in dejanji res zgled? Kaj lahko storimo bolje? Kje vse lahko uvedemo strpne in spoštljive dialoge, ki dokazano prinašajo rešitve?”

Foto: STA

Vse to je povedal gospod, ki je celotno desno politiko označil za fašizem, ki je po policiji in javni RTV Slovenija “čistil janšiste” ter je v vsakodnevni brutalni retorični vojni proti “razrednim sovražnikom”, podjetnikom in zdravnikom. Celo Pirc Musarjeva mu je na začetku mandata povedala, da težko govori proti sovražnemu govoru nekdo, ki se ga sam poslužuje – zdaj, malce pred volitvami, pa bo seveda pametno tiho, “samo da ne bo Janša”.

Zdravstveni sistem razpada, Golob se širokousti

Slovenski zdravstveni sistem razpada v samem jedru. Zdravniki v najbolj občutljivih oddelkih zapuščajo delovna mesta, skozi mandat pa smo bili priča vrstam pred zdravstvenimi domovi, ko obupani ljudje niso prišli do družinskega zdravnika ali ginekologa. Vse to izključno zato, ker je vlada sredi aktivne vojne z zdravniki, ki jih povezuje s politično desnico. Da pa bi se težave začele reševati, si jih moramo najprej priznati. Golob si jih ne. Večkrat se je pohvalil z izvrstno delujočim zdravstvenim sistemom. Tudi tokrat ni bilo drugače:

“Po drugi strani pa smo lahko hvaležni, da imamo enega najboljših oddelkov neonatalne nege v Evropi. Mladim mamicam in družinam omogočamo porodniški in starševski dopust, kar je dragocena redkost in izjema v tem podivjanem svetu. Imamo javno zdravstvo in javno šolstvo. Dostop do dragocenih zdravljenj, ki bi bila sicer nepredstavljivo draga. In bogastvo znanja, s katerim spreminjamo svet.”

Vrste za ginekologa v Slovenski Bistrici, (foto: X)

Ljudem, ki so izgubili sorodnike zato, ker so predolgo čakali na nujne onkološke preiskave – kljub več kot 4.000 evrom letno iz povprečne plače izključno za javno (beri: državno) zdravstvo – se najbrž obrača želodec. Prav tako vsem, ki so se drenjali pred bistriškim in ljubljanskim zdravstvenim domom, prepuščeni samim sebi in toku neizprosne birokracije. Golob pač nima sramu. Je pa gotovo bilo sram koga drugega od prisotnih v dvorani. Politika pač ni prodaja rabljenih avtomobilov ali Vorwerkovih sesalcev.

Arhitekti slovenske polarizacije pozivajo k sodelovanju

Povedal je, da je Slovenija stara 35 let in da ta leta v življenju človeka pomenijo znanje, moč in odgovornost – zavedanje, kaj lahko damo skupnosti, ter sposobnost upravljanja lastnega življenja in življenj ljudi okoli nas. “To je največje mojstrstvo – skrb zase in za druge,” je dejal Golob. Velika ironija, da smo v teh “zrelih” letih izvolili turbo-socialistično vlado, ki je opustošila vse pore slovenske družbe, je šla mimo njegovega dojemanja resničnosti. Absurdno je v imenu naslednjih generacij pozval k “povezovanju in gradnji skupnosti” ter dodal: “Zveni kot utopija? Naj postane raje strategija.” Res zveni kot utopija – v državi, kjer levi politični pol povsem zavrača vsakršno sodelovanje z desnico, tudi ko ta zmaga na volitvah.

foto: Bobo

Čudežni Slovenci z najnižjimi neto plačami v Evropi

Golob se je v kontemplativnem delu govora vprašal, kdo smo sploh Slovenci – “ta narod v srcu Evrope, ki ima tako osupljivo prodorne, vztrajne, predane, edinstvene, zmagovalne, tudi po vsem svetu zaželene, prepoznavne državljanke in državljane; mlade in stare, odraščajoče, modre, sposobne ter dobesedno čudežne.” “To smo mi. In eno vem zagotovo: nismo majhni. Smo veličastni. Nepremagljivi,” je vrelo iz njega. Dodal je še, da številni Slovenci s svojim znanjem, prispevki, izumi in inovacijami dobesedno rešujejo svet, ga s športnimi in drugimi uspehi lepšajo ter s to lepoto vse spreminjajo na bolje. “Korak za korakom, rešitev za rešitvijo, dan za dnem, ko se nekdo med nami odloči, da bo sledil notranji poti,” je dejal.

Slovenci smo res nekaj posebnega – skoraj vsi, ki se izselijo v tujino, uspejo kot podjetniki, inženirji, tudi tisti brez formalne izobrazbe so v zahodnih državah znani kot vestni in spretni delavci. Zanimivo pa je, da se Golob ne vpraša: glede na to, da smo tako zelo sposobni, zakaj je slovenska neto plača ena najnižjih v Evropi in zakaj praktično že od leta 2008 stagniramo po kupni moči v primerjavi z razvitimi državami. A Golob odgovor že pozna – zato, ker on “prihrani” del našega premoženja v državnih kovčkih, da ga ne bi zapravljali za neumnosti.

Zadnji Golobov govor?

Če gre zaupati preteklim trendom, gre najbrž za zadnji Golobov govor v njegovi politični karieri, ki je v neizbežnem zatonu. Gre za politika, ki je politično sceno skrčil na enovrstičnice, avtoritarne prijeme, litanijo laži in sprenevedanj ter čisti politični blef – nekaj, kar je bilo doslej domena izključno stranke Levica in obskurnih izvenparlamentarnih gibanj. V svojih sobanah je gostil anticepilce, skrajno leve ulične bojevnike, antisemitsko aktivistko, ki ji ni mar, ali je Hamas posiljeval izraelska dekleta, in ki se pretvarja, da je odvetnica Francesca Albanese. Ob koncu mandata pa se po razkritjih Tarče še bolj udarno druži z Zoranom Jankovićem. Gre za človeka, ki je očitno povsem ujet v svetu, ki si ga je sam zgradil iz opek lastne grandiozne retorike. V ZDA takim pravijo, da so “high on their own supply” (zadeti od lastne robe).

Robert Golob in Francesca Albanese (Foto: Vlada RS)

Govor ob dnevu samostojnosti in enotnosti je potegnil črto pod tem katastrofalnim mandatom. Govor, v katerem se je Golob, ki je povzročil krizo v zdravstvu, hvalil z odličnim zdravstvom. Govor, v katerem je Golob, ki je druge zmerjal s fašisti, pozival k strpnemu in spoštljivemu govoru. Govor, v katerem se je širokoustil s pohvalami iz tujine, komaj teden po tem, ko je iz Bruslja dobil fiskalni rdeči karton.

Tragedija govorov ob državnih praznikih, ko vlada levica

Tragedija je, da so se v dvorani zbrali pretežno taki, ki si Slovenije intimno nikoli niso želeli – in to na dan, ko obeležujemo razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990, ko smo Slovenci pokazali skoraj tako odločnost, da postanemo samostojni, kot smo jo letos pokazali pri zavračanju privilegirane kaste umetnikov.