Bi moral Luka Mesec ponovno opravljati test za droge? Vprašanje, ki je večje od le enega politika – bi morali biti testirani kar vsi poslanci, ki zastopajo interese naroda?

Nova polemika je izbruhnila po intervjuju z Dušanom Smodejem, ki je Mesca obtožil, da naj bi v preteklosti užival kokain. Mesec navedbe kategorično zanika in jih povezuje z umazano kampanjo pred ljubljanskimi županskimi volitvami. N1 ob tem poudarja, da gre za nasprotujoče si izjave brez neodvisne potrditve. Zato samo obtožba posameznika ne more biti dokaz, da nekdo uživa droge. Toda zgodba ima zanimiv dodatek.

Mesec je test že opravil in bil negativen

Podoben politični spopad se je zgodil že leta 2022, ko je Žan Mahnič Mesca pozval k testiranju. Mesec je sprva zavračal idejo, da se mora ob vsaki javni obtožbi dokazovati kot nedolžen. Pozneje je vendarle opravil test na kokain, metamfetamin, konopljo, metadon in opiate. Objavljeni rezultat je bil negativen.

To seveda pove nekaj o takratnem testu, ne more pa avtomatično dokazovati stanja štiri leta pozneje. Prav zato postaja zanimivejše vprašanje, ali bi morali namesto političnega prerekanja vzpostaviti enaka pravila za vse.

Naključno testiranje vseh politikov?

Takšna ideja v Sloveniji sploh ni nova. Poslanska skupina Resnica je maja letos vložila zakon, po katerem bi naključno testirali poslance, predsednika vlade, ministre in državne sekretarje. Predvideni so bili vzorci krvi, urina ali las, naključni žreb pa bi potekal štirikrat letno. Predlog je bil 9. septembra umaknjen, s čimer se je zakonodajni postopek končal. Resnica je pojasnila, da ga namerava dopolniti z dodatnimi testi in ponovno predlagati. Slovenija trenutno nima splošnega sistema obveznega testiranja poslancev in ministrov na droge.

Argument ZA: velika moč prinaša veliko odgovornost

Pri običajnih delovnih razmerjih zakon že določa, da delavec ne sme delati pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Delodajalec mora imeti določen tudi postopek ugotavljanja takšnega stanja. Od tod argument zagovornikov: zakaj bi bila merila za najvišje državne funkcionarje milejša?

Toda tudi druga stran ima močan argument

Obvezno testiranje posega v zasebnost in zdravstvene podatke. Informacijski pooblaščenec je pri zaposlenih že opozoril, da delodajalec praviloma ne potrebuje podatka o tem, katero konkretno drogo je nekdo zaužil ali kakšna je njena koncentracija. Za delovno razmerje je bistveno predvsem vprašanje, ali je človek sposoben varno opravljati delo. Obstaja tudi nevarnost precej grdega precedensa.

Nekdo politika javno obtoži uporabe drog, politik opravi test. Naslednji teden pride nova obtožba in nov test. Tako bi lahko že sama neutemeljena govorica postala dovolj, da mora posameznik razkrivati zdravstvene podatke. In potem smo samo še nekaj korakov od politike, v kateri namesto argumentov krožijo laboratorijski lončki.

Če testi, potem za vse in po jasnih pravilih

Primer Mesec zato odpira bistveno bolj smiselno razpravo od vprašanja, ali mora prav on jutri javno opraviti nov test. Če bi Slovenija uvedla tak sistem, bi bilo ključno, da ne bi bil namenjen posameznemu politiku ali stranki. Pravila bi morala veljati enako za vse funkcionarje, testiranje bi moralo biti naključno, strokovno izvedeno in z jasnimi pravili glede varstva zdravstvenih podatkov ter potrjevanja morebitnega pozitivnega rezultata.

Pri Luki Mescu zato trenutno obstajata dve preverljivi dejstvi: nove obtožbe zanika in zanje ni neodvisne potrditve. Če pa bi test na droge veljal za vse poslance v DZ pa bi se tako lahko izognili položaju, v katerem se je trenutno znašel Mesec.

P.N.