Oskrbovalec družinskega člana: nadomestilo tudi do 2.667 € mesečno

Če doma skrbite za starša, zakonca ali drugega bližnjega, lahko pod določenimi pogoji pridobite status oskrbovalca družinskega člana. V letu 2026 delno plačilo za izgubljeni dohodek za enega upravičenca znaša 1.778,26 evra bruto mesečno, pri oskrbi dveh upravičencev pa 2.667,38 evra bruto. Toda denar ni edina stvar, ki jo morate preveriti pred vložitvijo vloge.

Oskrbovalec družinskega člana je ena pomembnejših pravic v sistemu dolgotrajne oskrbe. Namenjena je družinam, v katerih oseba zaradi težke ali najtežje omejitve samostojnosti potrebuje veliko pomoči pri vsakdanjem življenju, svojec pa je pripravljen večji del oskrbe prevzeti nase.

Pri iskanju informacij se pogosto uporablja izraz oskrbovalec družinskega člana nadomestilo, uradni izraz pa je delno plačilo za izgubljeni dohodek. Pomembna razlika je tudi ta, da opravljanje nalog oskrbovalca družinskega člana ni delovno razmerje, čeprav je oskrbovalec vključen v obvezna socialna zavarovanja.

Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo je ena najpomembnejših finančnih pravic za svojce, ki zaradi zahtevne oskrbe zapustijo trg dela.

Oskrbovalec družinskega člana lahko svojcu nudi vsakodnevno pomoč, podporo in občutek varnosti v domačem okolju.

Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo 2026

Višina plačila je neposredno vezana na minimalno plačo. Ta v letu 2026 znaša 1.481,88 evra bruto.

Oskrbovalcu, ki skrbi za enega upravičenca, pripada 1,2-kratnik minimalne plače. To pomeni 1.778,26 evra bruto mesečno. Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo za enega upravičenca v letu 2026 znaša 1.778,26 evra bruto mesečno.

Če ista oseba hkrati zagotavlja dolgotrajno oskrbo dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu, se plačilo zviša na 1,8-kratnik minimalne plače. V letu 2026 je to 2.667,38 evra bruto mesečno. Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo je višje, če ena oseba skrbi za dva upravičenca na istem naslovu.

Pri polovičnem obsegu nalog je osnova 0,6-kratnik minimalne plače, kar znaša 889,13 evra bruto.

Zneski so bruto. Neto izplačilo zato ni pri vseh osebah nujno popolnoma enako, saj je odvisno od davčne obravnave in drugih okoliščin posameznika.

Kdo sploh lahko pridobi oskrbovalca družinskega člana?

Ta pravica ni namenjena vsaki osebi, ki doma potrebuje občasno pomoč. Upravičenec mora biti po uradni oceni dolgotrajne oskrbe uvrščen v 4. ali 5. kategorijo.

Četrta kategorija pomeni težko omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe in zajema osebe, ki pri ocenjevanju dosežejo od 70 do 89,99 točke. Peta kategorija pomeni najtežjo omejitev in zajema osebe z 90 do 100 točkami.

Pri ocenjevanju se ne gleda le diagnoze. Svetovalec ocenjuje, koliko pomoči oseba dejansko potrebuje pri gibanju, samooskrbi, komunikaciji, gospodinjskih opravilih, zdravljenju, vsakdanjih aktivnostih in drugih področjih življenja.

Zato sama starost, bolezen ali invalidnost še ne pomeni avtomatične pravice do oskrbovalca družinskega člana. Za pridobitev pravice oskrbovalec družinskega člana nadomestilo ni avtomatično, saj mora biti najprej ugotovljena upravičenost do dolgotrajne oskrbe.

Višina plačila oskrbovalca družinskega člana je vezana na minimalno plačo in obseg opravljanja oskrbe.

Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana?

Oskrbovalec mora biti polnoleten družinski član. To je lahko zakonec ali zunajzakonski partner, sin ali hči, otrok partnerja, starš, brat ali sestra, vnuk oziroma vnukinja, stari starš ter nekatere osebe v svaštvu.

Eden ključnih pogojev je skupno bivanje. Oskrbovalec mora imeti na istem naslovu kot upravičenec prijavljeno stalno ali začasno prebivališče in tam tudi dejansko prebivati.

Poleg tega mora biti psihofizično sposoben opravljati oskrbo, izpolnjevati pogoje glede nekaznovanosti ter opraviti zahtevano osnovno usposabljanje. Če ga ob začetku še nima, ga mora praviloma opraviti v predpisanem roku.

Ali morate zaradi oskrbe pustiti službo?

To je za mnoge najpomembnejše vprašanje. Kandidat za oskrbovalca mora pred začetkom opravljanja nalog praviloma zapustiti trg dela. Sistem je namreč zasnovan za osebo, ki zaradi intenzivne skrbi za svojca ne more več opravljati običajne zaposlitve v polnem obsegu.

Obstaja posebna možnost, ko ima en upravičenec dva oskrbovalca. V tem primeru morata biti oba vključena v delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, naloge oskrbovalca pa prav tako opravljata v ustreznem deležu.

Pred odpovedjo zaposlitve je zato smiselno najprej preveriti, ali bodo pogoji za priznanje pravice dejansko izpolnjeni. Napačen vrstni red korakov lahko družino hitro postavi v finančno neugoden položaj.

Pri najtežjih omejitvah samostojnosti lahko svojec potrebuje pomoč in nadzor večji del dneva.

Kaj dobite poleg mesečnega plačila?

Oskrbovalec nima le pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vključen je tudi v obvezna socialna zavarovanja, med drugim v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in druga zakonsko določena zavarovanja.

To pomeni, da obdobje opravljanja nalog ni preprosto čas brez socialne varnosti. Prav ta vidik je pomemben za osebo, ki zaradi oskrbe svojca zapusti redno zaposlitev.

Oskrbovalec ima tudi pravico do načrtovane odsotnosti do 21 dni v koledarskem letu. Za ta čas je uporabniku treba zagotoviti nadomestno oskrbo, plačilo oskrbovalca pa se zaradi načrtovane odsotnosti ne zmanjša.

Ali je lahko oskrbovalec upokojenec?

Da. Tudi upokojenec lahko pod predpisanimi pogoji postane oskrbovalec družinskega člana.

Poleg delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko prejema tudi del starostne pokojnine. Po trenutno veljavnih pravilih gre praviloma za 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa za 20 odstotkov. Za izplačevanje tega dela pokojnine mora vložiti ustrezno zahtevo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

To je lahko pomembna možnost predvsem za zakonca, ki je že upokojen in doma vsakodnevno skrbi za partnerja z zelo velikimi potrebami po pomoči.

Pomoč pri gibanju in varnem vključevanju v vsakdanje aktivnosti je lahko pomemben del domače oskrbe.

Kako poteka vloga za oskrbovalca družinskega člana?

Prvi naslov je pristojni center za socialno delo oziroma njegova vstopna točka za dolgotrajno oskrbo. Vlogo je mogoče vložiti osebno, elektronsko ali po pošti.

Po vložitvi vloge vstopna točka preveri osnovne pogoje. Nato se svetovalec dogovori za obisk na domu, kjer oceni dejansko stopnjo samostojnosti osebe in njene potrebe po pomoči.

Na podlagi ocene je vlagatelj uvrščen v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Center za socialno delo nato izda odločbo. Če je oseba uvrščena v 4. ali 5. kategorijo in so izpolnjeni tudi pogoji za izbranega oskrbovalca, se lahko nadaljuje postopek za izvajanje te pravice.

Pomemben del je osebni načrt, v katerem so določene storitve in naloge, ki jih bo oskrbovalec zagotavljal uporabniku.

Oskrbovalec mora svojo oskrbo tudi evidentirati

Status ne pomeni, da oseba zgolj prejema denar, ker živi z bolnim ali starejšim svojcem. Oskrbovalec mora naloge izvajati skladno z osebnim načrtom.

O opravljenih storitvah mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. V poročilu se navedejo opravljene storitve, morebitne posebnosti in način ukrepanja.

Če se okoliščine spremenijo, denimo zdravstveno stanje uporabnika ali življenjska situacija oskrbovalca, je treba spremembe pravočasno sporočiti pristojnim.

Vsakodnevna oskrba lahko vključuje tudi pripravo hrane, pomoč pri gospodinjstvu in drugih osnovnih opravilih.

Kaj če je oskrbovanec dalj časa v bolnišnici?

Tudi to je pomembno vprašanje, saj hospitalizacija ne pomeni nujno takojšnjega konca plačila.

Veljavna ureditev določa, da lahko oskrbovalec ob zdravljenju uporabnika v bolnišnici oziroma drugi ustrezni namestitvi še določeno obdobje prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek. Po aktualnem zakonu lahko plačilo v nespremenjeni višini prejema največ tri mesece od začetka takšne namestitve.

O spremembi mora obvestiti koordinatorja dolgotrajne oskrbe. Če odsotnost uporabnika traja dlje, se lahko status oziroma pravice obravnavajo drugače.

Kaj se zgodi ob smrti upravičenca?

Zakon predvideva tudi prehodno varnost za oskrbovalca. Če pravica preneha zaradi smrti uporabnika, oskrbovalec delno plačilo za izgubljeni dohodek in vključitev v obvezna socialna zavarovanja obdrži še 30 dni po smrti uporabnika.

To je pomembno, ker je oskrbovalec zaradi izvajanja oskrbe pogosto predhodno zapustil zaposlitev in po prenehanju statusa potrebuje čas za ureditev novega položaja.

Postopek za uveljavljanje pravice se začne z vlogo na pristojni vstopni točki centra za socialno delo.

Oskrbovalec družinskega člana ali denarni prejemek?

Ti dve pravici se pogosto zamenjujeta. Denarni prejemek je denar, ki ga prejema upravičenec do dolgotrajne oskrbe glede na svojo kategorijo. Leta 2026 znaša od 91 evrov v 1. kategoriji do 504 evrov v 5. kategoriji.

Plačilo oskrbovalca družinskega člana pa pripada osebi, ki je uradno izbrana za oskrbovalca in izpolnjuje zahtevane pogoje. Pri enem upravičencu je vezano na 1,2-kratnik minimalne plače, zato je znesek bistveno višji.

Pri izbiri je treba gledati celoten položaj družine. Če nekdo že vsak dan zagotavlja zahtevno oskrbo in mora zato opustiti delo, je status oskrbovalca lahko pomembna rešitev. Če pa svojci pomoč organizirajo drugače, je lahko primernejša druga oblika dolgotrajne oskrbe.

Konkretni primeri: koliko lahko družina pričakuje?

Poglejmo najprej primer hčere, ki živi z materjo, ta pa je po oceni uvrščena v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Če hči izpolni pogoje za oskrbovalko in zaradi oskrbe zapusti trg dela, ji v letu 2026 pripada 1,2-kratnik minimalne plače oziroma 1.778,26 evra bruto mesečno. Hkrati je vključena v obvezna socialna zavarovanja.

Drugi primer je oseba, ki na istem naslovu skrbi za dva družinska člana, ki sta oba upravičena do oskrbovalca družinskega člana. Če so izpolnjeni vsi pogoji, se delno plačilo zviša na 1,8-kratnik minimalne plače, kar pomeni 2.667,38 evra bruto mesečno.

Tretji primer je starejši zakonec, ki je že upokojen in želi skrbeti za partnerja v 5. kategoriji. Tudi upokojenec lahko postane oskrbovalec. Poleg delnega plačila lahko pod pogoji zakona uveljavlja še del pokojnine, vendar mora za to posebej vložiti zahtevo pri ZPIZ.

Oskrbovalec lahko upravičencu pomaga pri mobilnosti in vključevanju v dejavnosti zunaj doma.

Pogosta vprašanja o oskrbovalcu družinskega člana

Ali se oskrbovalcu šteje pokojninska doba?

Oskrbovalec je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato status ni enak neformalni oskrbi brez urejenih zavarovanj.

Ali mora imeti oskrbovalec isti naslov?

Da. Imeti mora prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebivati.

Ali lahko oskrbovalec skrbi za dva človeka?

Da, vendar največ za dva upravičenca, ki z njim prebivata na istem naslovu. Takrat je plačilo višje.

Je 1.778,26 evra neto?

Ne. To je bruto znesek, zato ga ne smemo enačiti z dejanskim nakazilom na račun.

Ali status pripada že zato, ker starš potrebuje pomoč?

Ne. Upravičenec mora biti v uradnem postopku uvrščen v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Kje se vloži vloga?

Na pristojni vstopni točki centra za socialno delo. Tam dobite tudi informacije o pogojih in nadaljnjem postopku.

Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo je zato treba presojati skupaj s prispevki, pokojninsko dobo in obveznostmi oskrbovalca.

Najpomembnejše je preveriti pogoje pred odpovedjo službe

Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo v letu 2026 lahko predstavlja pomembno finančno varnost za ljudi, ki zaradi skrbi za bližnjega zapustijo trg dela. Za enega upravičenca delno plačilo znaša 1.778,26 evra bruto, za dva pa 2.667,38 evra bruto mesečno.

Toda pravica ni avtomatična. Upravičenec mora biti uvrščen v 4. ali 5. kategorijo, oskrbovalec mora izpolniti osebne in bivanjske pogoje, sprejeti konkretne obveznosti ter sodelovati s sistemom dolgotrajne oskrbe. Oskrbovalec družinskega člana nadomestilo lahko v letu 2026 za dva upravičenca doseže 2.667,38 evra bruto mesečno.

Zato je pred večjo življenjsko odločitvijo najbolje najprej stopiti v stik s pristojnim CSD in preveriti, kako bi se pravila uporabila v konkretnem primeru. Pri takšni odločitvi namreč ni pomemben samo mesečni znesek, temveč tudi zaposlitev, prispevki, pokojninska doba in dolgoročna varnost celotne družine.

Pripravil: I.M.

Vir: Freepik, Facebook, ZPIZ

<p>The post Oskrbovalec družinskega člana: nadomestilo tudi do 2.667 € mesečno first appeared on NaDlani.si.</p>