Apple iPhone Air: Zame ima več smisla, kot mu ga večina priznava (#video)

Letošnja mini norija so ekstra tanki telefoni. Dva smo že preizkusili in vsaj še dva ali trije so na vidiku. Zanimivo pa bo videti, kako bo s tovrstnimi modeli čez leto ali dve, v kakšni meri se bodo prijeli. Prve indikacije jim ne obetajo svetle prihodnosti, kar je vsaj delno neupravičeno, a vendarle tudi rezultat nekaterih napačnih odločitev proizvajalcev. Če je Samsung pri Galaxyju S25 Edge popolnoma zgrešil z obliko in proporci, bi se Apple nujno moral odločili za baterijo z vsebnostjo silicija. Če ne zaradi drugega, bi to močno spremenilo percepcijo zainteresirane javnosti.

Najtanjši iPhone in nasploh eden najtanjših pametnih telefonov v prodaji je po mojih izkušnjah tudi eden najbolj prijetnih za uporabo. Applu je uspela redka kombinacija prijazne oblike, pravih mer – ki obenem dopuščajo tudi več kot dovolj velik zaslon – in za današnje razmere izjemno nizke mase. V primerjavi s skoraj vsemi drugimi je lahek kot peresce, kar mogoče še bolj definira izkušnjo kot zelo tanko ohišje, a njegovo mere precej pripomorejo k temu, da se ga v hlačnem žepu občuti precej manj kot celo manjšega, vendar debelejšega in težjega iPhona 17. Za razliko od Samsungovega podobnega ali bolje rečeno s podobnim namenom izdelanega konkurenta tu ni niti oglatih robov niti pretirane izbokline za kamero, četudi obstoječa vseeno kar štrli iz osnovne ravnine in predpostavlja nekaj guganja na mizi ob tipkanju (vendar manj kot pri tekmecu). In vendar se bodo vsi tisti, ki ga tako ali tako ne bi kupili, obregnili ob vse njegove potencialne in dejanske hibe. Trdim, da kdor si ga bo omislil, bo nad njim navdušen, toda vprašanje je, če bo teh kupcev dovolj, da bi Apple čez leto ali dve izdelal tudi naslednika. Seveda pa je celotna vaja verjetno namenjena predvsem razvijanju tehnologije za model s prepogljivim zaslonom.

Kompromisov pri zaslonski tehnologiji v primerjavi z ostalimi člani družine iPhone ni, dobite enako svetilnost, prilagodljivo osveževanje, barvno pravilnost in vse ostalo. Če kaj, me moti to, da je samodejno prilagajanje svetilnost vezano na prilagajanje barvne temperature (»True Tone«). Na žalost zvočniški del ne sledi temu, kajti zvok prihaja samo od zgoraj, pozabite torej na stereo. Kvaliteta je sicer dobra, a ne povsem na ravni ostalih modelov letošnjega letnika, ki je ne dosega niti glasnost. Na srečo zmogljivosti niso okrnjene, seveda kratkotrajne, kar pa je večinoma dovolj. Za daljše obremenjevanje Air pač ni, ker se začne prehitro segrevati.

Baterija je tisto področje, ki bo preprečilo boljšo prodajo, četudi deloma samo zaradi predsodkov in branja tehničnih lastnosti (»specifikacij«). Proizvajalec njene kapacitete uradno med podatki ne pove, iz drugih virov pa vemo, da znaša 3.149 mAh. Zaradi tega podatka tistim, ki gledajo zgolj na specifikacije, takoj zasveti alarm, drugi pa ne delamo zaključkov na pamet in se pustimo prijetno presenetiti. Kot sem že pisal, baterijska vzdržljivost res ni tako slaba, kot mislite, da je, učinkovitost tega telefona pa je med boljšimi. Še posebej vzdrževanje signala mobilnega omrežja, zahvaljujoč novemu Applovemu modemu, porabi res malo energije, in pretakanje mobilnih podatkov je prav tako varčno. Tudi sam zaslon ni potraten, predvajanje videa ter fotografiranje in snemanje videa zmerno. Toda brskanje prek brezžičnega omrežja, igranje iger in še kakšno procesorsko intenzivno opravilo baterijo izpije hitreje, kot bi si želel. Na potovanju sem z njo vedno zdržal cel dan, ni mi bilo treba posegati po zunanji bateriji, tudi doma nisem imel težav zaradi tega, kar pa seveda ne pomeni, da si ne bi želel večje zaloge. Še posebej zaradi tega, ker bo baterija opravila več ciklov, hitreje izgubljala kapaciteto in bo nekoč, čez dve ali tri leta, začela zares kazati svoje slabosti.

Obstaja potencialna rešitev za ta problem, ki pa se je oba »prestižna« proizvajalca ultra tankih telefonov nista oprijela, medtem ko sta jo uporabila kitajski znamki Motorola (Edge 70) in Nubia (Air). Razumljivo je, da Apple in tudi Samsung še nista začela uporabljati baterij s silicijevo anodo pri svojih najbolje prodajanih serijah, saj verjetno ne moreta zagotoviti zadostnih količin. Govorimo namreč o več deset milijonih kosov v obdobju nekaj mesecev. Toda Apple bi zagotovo lahko našel tisti milijon ali dva tovrstnih baterij za Aira, s tem dvignil kapaciteto na več kot 4.000 mAh, ob že tako odlični učinkovitosti zagotovil zgledno avtonomijo in že v osnovi zaprl usta tudi vsem prej omenjenim dvomljivcem. Morda bi lahko pohitril tudi polnjenje, ki sicer zaradi majhne kapacitete ni katastrofalno počasno, a je vsekakor med počasnejšimi. Na srečo je na voljo tudi brezžično, ki pa je lahko zaradi »pregrevanja« tudi nekoliko muhasto.