Zrak v slovenskih mestih dosegel alarmantne ravni – preverite, kako nevarno je!

Ko je ura odbila polnoč in so se slovenska mesta razsvetlila v barvah novoletnih ognjemetov, je bilo vzdušje praznično – a le na prvi pogled. Za vsako eksplozijo pirotehničnega sredstva, za vsak ognjemet, ki je razsvetlil nočno nebo, se je v ozračje sprostila množica trdih delcev, ki so dobesedno zastrupili zrak, ki ga dihamo.

140 mikrogramov na kubični meter – kaj to pomeni za Ljubljančane?

V prestolnici, kjer je kljub megli z Ljubljanskega gradu nebo osvetlil tradicionalni ognjemet, so bile koncentracije delcev PM10 med 1. in 2. uro zjutraj izjemno visoke. Če je mejna vrednost teh delcev 50 µg/m³, je Ljubljana novo leto pričakala s kar 140 µg/m³. To pomeni, da so prebivalci v eni uri vdihnili večkrat več škodljivih snovi, kot bi jih smeli čez celoten dan.

A Ljubljana ni bila najhuje prizadeta. Celje in Črnomelj sta dosegla še bolj alarmantne vrednosti – okoli 200 µg/m³. To so ravni, ki resno ogrožajo zdravje, zlasti pri občutljivih skupinah, kot so otroci, starejši in ljudje z boleznimi dihal.

Temperaturni obrat – nevidni sovražnik

Posebna težava letošnjega praznovanja je bila prisotnost temperaturnega obrata, ki deluje kot nevidna “pokrovka” nad mestom. Namesto da bi se zrak dvigal in mešal z višjimi plastmi ozračja, je ostal ujet v nižinah. To pomeni, da so vsi delci, sproščeni ob uporabi pirotehnike, ostali na mestnih ulicah, kjer so jih prebivalci vdihovali še ure po koncu praznovanja.

Meteorologi napovedujejo, da bo jugozahodni veter čez dan izboljšal razmere, a to ne pomeni, da bodo posledice za zdravje izginile. Tovrstna izpostavljenost lahko sproži akutne težave, kot so draženje oči, nosu in grla, pa tudi dolgotrajnejše posledice, kot so bolezni dihal in srca.

Ekološki ognjemeti: resnično boljši?

Ljubljanska občina je letos poudarila, da je njihov ognjemet “ekološki”, saj so izstrelki narejeni iz razgradljivih materialov. Toda, kot opozarjajo okoljevarstveniki, težava ni le v materialih izstrelkov, temveč tudi v težkih kovinah, ki se uporabljajo za ustvarjanje barvnih učinkov. Te kovine – aluminij, barij, stroncij – ostanejo v zraku in imajo dokazano škodljive učinke na zdravje.

Alternativni načini praznovanja?

Čeprav ognjemeti veljajo za simbol praznovanja, se vse več mest po svetu odloča za bolj trajnostne rešitve. V Avstraliji so na primer začeli uvajati laserske in dronske svetlobne šove, ki ne ustvarjajo škodljivih emisij, hkrati pa so vizualno enako spektakularni. Zakaj se temu ne bi pridružila tudi Slovenija?

Na ljubljanski občini so do zdaj zavračali idejo o opustitvi ognjemetov, saj menijo, da ti simbolizirajo povezovanje ljudi in kulturno dediščino. A vprašanje ostaja: je to povezovanje res vredno dolgoročnih posledic za zdravje in okolje?

Kaj lahko storimo sami?

Poleg pozivov občinam in državi k strožjim omejitvam uporabe pirotehnike lahko posamezniki prispevamo z ozaveščanjem in zmanjšanjem osebne uporabe tovrstnih sredstev. Na dneve, ko je zrak izrazito onesnažen, se priporoča zmanjšanje aktivnosti na prostem, zlasti za občutljive skupine. Poleg tega lahko z uporabo zaščitnih mask, ki filtrirajo PM delce, zmanjšamo škodljive vplive na zdravje.

Prihodnost brez dima in prahu

Novo leto bi moralo simbolizirati svež začetek, a ko pogledamo na kakovost zraka v prvih urah leta 2025, se zdi, da smo začeli z bremenom preteklosti. Če si želimo bolj zdrave prihodnosti, je morda čas, da pretehtamo svoje navade in poiščemo rešitve, ki bodo praznovanja naredile prijazna do ljudi in okolja.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za okolje, Freepik

The post Zrak v slovenskih mestih dosegel alarmantne ravni – preverite, kako nevarno je! first appeared on NaDlani.si.