Zlorabili so Sovo

Pred nekaj manj kot dvajsetimi leti sem bil član tako imenovane Šturmove komisije, ki je pretresala delo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Takrat je bila prvovrstna tema domnevno “dogovarjanje” Janeza Janše in hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja o incidentih v Piranskem zalivu. To je novinarju Vladimirju Vodušku, v menda nekoliko opitem stanju, potrdil nekdanji predsednik vlade Anton Rop. Toda resnica je bila popolnoma nasprotna. Prisluhe Ivu Sanaderju – kdo ga je tajno posnel, pustimo ob strani – sem kot član omenjene komisije poslušal večkrat. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da je bila situacija obratna. Janez Janša je Iva Sanaderja pozval, “naj ne pošilja” njihovih plovil v Piranski zaliv, ker se to v Sloveniji napačno interpretira. Toda kako je do tega prišlo?

Takratni šef Sove dr. Andrej Podbregar je očitno na vsakotedenskih “govorilnih urah” pri Antonu Ropu le-tega informiral o pogovoru Janeza Janše in Iva Sanaderja, s čimer ni nič narobe, toda Anton Rop je to – namerno ali ne, ne vem – novinarju Vladimirju Vodušku “prodal” kot zgodbo, da sta se “dogovarjala” za incidente v Piranskem zalivu. Epilog je ta zgodba dobila na sodišču z obsodbo Antona Ropa, da je izdal uradno tajnost, kasneje pa ga je vrhovno sodišče, iz meni popolnoma nerazumljivih razlogov, oprostilo. Zakaj to pišem? Zato, ker se zgodovina očitno ponavlja.

Sova – pod vodstvom Joška Kadivnika, menda mojega študenta – naj bi spremljala nekega Izraelca ali dva, ki menda delata za privatno varnostno agencijo v Izraelu. Omenjena Izraelca naj bi prispela na letališče v Ljubljani, od tam pa naj bi ju Sova spremljala, kako sta potovala po Ljubljani, in zaznala, da naj bila obiskala sedež stranke SDS. Vse kaže, da je Joško Kadivnik o tem obvestil Roberta Goloba, ali pa tudi ne, in zgodilo se ni nič. Morda je Sova za potrebe Roberta Goloba zgodbo rekonstruirala in spisala za nazaj.

Joško Kadivnik (Foto: STA)

Toda Robert Golob je to informacijo več kot očitno, čeprav za to ni dokazov, posredoval skrajnim levičarjem Niki Kovač, novinarju Borutu Mekini in Filipu Dobraniću – Mukiju, verjetno pa le enemu od teh. In kaj se je zgodilo: omenjeni so organizirali tiskovno konferenco in Janeza Janšo obdolžili “dogovarjanja” z izraelsko privatno obveščevalno službo, ki naj bi tajno posnela pogovore z nekaterimi pomembneži z levega političnega pola, ki obremenjujejo Roberta Goloba in Gibanje Svoboda.

In glej ga, zlomka, na tej točki se je vključil šef Sove Joško Kadivnik, ki je potrdil, da je Sova omenjena Izraelca spremljala in da sta bila na sedežu SDS. Ni običajno, da bi direktor Sove v javnosti razlagal delo Sove, toda tokrat se je to zgodilo. Joško Kadivnik je bil na nek način prisiljen sodelovati v Golobovem napadu na Janeza Janšo. Imel pa je tudi drugo možnost. Lahko bi javnosti povedal, da so zaupni podatki, s katerimi je razpolagal le Robert Golob, prišli v javnost, kar je nedopustno in predstavlja kaznivo dejanje. Toda Joško Kadivnik je očitno, kot kokoš, počepnil pred Robertom Golobom in si s tem skušal podaljšati mandat na čelu Sove. Sova je bila tako očitno že drugič v novejši zgodovini Republike Slovenije zlorabljena s strani naših levičarjev.

Foto: STA

Toda pazite, slovenska policija je omenjena Izraelca dala na nekakšen seznam oseb, ki jim je prepovedan vstop v Slovenijo. Zakaj pa? Če sta ta dva Izraelca organizatorja tajnih snemanj, kar je kaznivo dejanje, potem je v interesu Republike Slovenije, da čim prej ponovno prideta v Republiko Slovenijo in ju slovenski kriminalisti v tem kontekstu zaslišijo in po možnosti pridržijo in privedejo pred preiskovalnega sodnika. Zakaj torej prepoved vstopa v Slovenijo? Odgovor je na dlani. Golobova zgodba o izraelskem vmešavanju v naše volitve se je sesula v prah.

Dr. Vinko Gorenak