Zlagana humanost

Nedavno izjavo predsednice države Nataše Pirc Musar ob nagovoru poslancev državnega zbora, da »smo skupaj zavozili in skupaj smo odgovorni, da najdemo rešitve«, lahko razumemo kot še enega v nizu njenih sprenevedanj, katerega namen je relativizacija odgovornosti za romsko nasilje in s tem vsaj delno ekskulpiranje vladajočih. Gre za jasno intenco, da se krivda porazdeli med sedanjo in prejšnje vlade, med levico (ki je sedaj na oblasti) in desnico (ki je bila pred tem na oblasti), med predstavnike državnih in lokalnih oblasti, med Slovence in Rome.

Po njenem naj bi se izogibali iskanju krivcev, čeprav je jasno, da so razmere dosegle vrhunec prav pod Golobovo vlado. Vendar gre dejansko za bistveno širši problem, ki presega samo nesposobnost aktualne vlade. Ta je seveda neposredno odgovorna, zato bi morala odstopiti. A stvar je v progresivističnem razumevanju sveta, družbe in človeškega značaja, kot ga zagovarja novodobna levica. Ne samo ta v Sloveniji, čeprav je izrazito radikalna in agresivna, poleg tega ima ključne družbene vzvode v svojih rokah, ampak tudi drugje na Zahodu. Ideološki tokovi, ki generirajo njen pogled na svet, so namreč uperjeni zoper same temelje zahodne civilizacije.

Glavni problem novodobnega levičarstva je v manihejskem pojmovanju družbene realnosti. Družba je razdeljena na dva dela – na privilegirance in deprivilegirane, na izkoriščevalce in izkoriščane, na storilce in žrtve. In to, kdo sodi v eno in kdo v drugo kategorijo, ni posledica njegovih konkretnih ravnanj, ampak je določeno vnaprej. Gre za izrazito kolektivistično in simplificirano razumevanje družbenega dogajanja, kjer posameznik ni oseba s svobodno voljo, ki se sam odloča o svojem življenju in ki sam odgovarja za posledice svojih dejanj. Njegov status je determiniran tako rekoč ob rojstvu.

Zlagana humanost za cilje levice

Tako so po prepričanju slovenskih novolevičarjev Romi vselej žrtve zatiranja, etnični Slovenci pa vselej njihovi zatiralci. Podobno kot so za njihove ameriške kolege črnci vselej žrtve in belopolti Američani vselej storilci. In to ne oziraje se na statistike o storilstvih kaznivih dejanj, po katerih Romi glede na njihovo število močno izstopajo v smislu pogostosti storitve le-teh. Razlog za to nikakor niso (samo) težke socialne razmere, v katerih živijo, kot nekateri naivno razlagajo v smislu, “če bodo dobili vodo in elektriko, bodo otroci čisti in bodo hodili v šolo, zato ne bodo zrasli v kriminalce“. Pustimo ob strani vprašanje, zakaj bi morali eni dobiti nekaj zastonj, če morajo drugi za to plačati. Slovenska socialna država je darežljiva, tudi ali morda še posebej do Romov. Neprilagojenost te skupnosti – vsaj precejšnjega dela njenih pripadnikov – je posledica globoko zakoreninjenih kulturnih vzorcev, ki preprosto niso kompatibilni z večinskim okoljem.

Romi Dolenjce pretepajo že od kar vlada Robert Golob (Foto: Facebook)

Vendar pri ljudeh, ki vidijo “deprivilegirane” manjšine kot žrtve “sistemskega” zatiranja in zagovarjajo popustljivost do prestopkov njihovih pripadnikov, ne gre samo za naivnost. Seveda je kar nekaj takšnih, ki v to iskreno verjamejo. A ti igrajo vlogo “koristnih idiotov”. Bistveno pomembnejši so tisti, ki jih vodi sovraštvo do Zahoda, njegove kulture in njegove kapitalistične ureditve. Zato je vse, kar služi njenemu spodkopavanju, deležno njihove podpore. Ravnajo po znanem boljševiškem principu “kolikor slabše, toliko bolje”. Zato upravičujejo nasilje, a le, če ga izvajajo tiste družbene skupine, ki jih vidijo kot zaveznice za skupno stvar. Njihova humanost je povsem zlagana. Ne gre jim za socialno pravičnost ne za enakopravnost med ljudmi. V resnici jim ni mar ne za Rome, ne za črnce, ne za Palestince. Vidijo jih le kot orodje za dosego svojih ciljev, kot nekakšno “topovsko hrano” torej. S sesuvanjem tradicionalnih vrednot in identitet skušajo napraviti iz ljudi na Zahodu amorfno gmoto, s katero bo enostavno manipulirati.

Dr. Matevž Tomšič