Na KPK želijo predsednico iz Klemenčičevega kadra, ki je s fantomskimi aferami pomagala rušiti drugo Janševo vlado

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je že od svojega nastanka, ko je bila znana kot “Kosova” komisija (po levičarskem operativcu Dragu Kosu), veljala za utrdbo leve politike, ki jo ta uporablja kot vzvod proti svojim političnim nasprotnikom. Skozi leta je odigrala prav to vlogo in bila ključna pri rušenju druge Janševe vlade v letih 2012 in 2013. Prav tako se je aktivno pridružila lovu na čarovnice v času pandemije koronavirusa v letih od 2020 do 2022, ko je levi politiki pomagala izumljati afere, v katere naj bi bila vpletena takrat vladajoča desnica. Glede na to, kakšne kandidate predlagajo za prihodnje, je jasno, da bo tudi v nadaljevanju ostala utrdba leve politike in njenih interesnih sfer.

Kot smo poročali že včeraj, je edini “zelo primerni” kandidat za  predsednika KPK skrajni levičar Aleš Kocjan. A kadrovska komedija se ne zaključi tukaj. Ena izmed kandidatk, ki jo je komisija poleg Kocjana in dosedanjega predsednika Šumija prepoznala kot še posebej primerno, je tudi Katja Mihelič Sušnik.

Klemenčičev kader

Na domači strani Združenja nadzornikov Slovenije je zapisano, da je po zaključku Ekonomske fakultete delala v (takrat državnih) družbah Merkur, d. d., in Novi KBM, d. d., od leta 2011 pa je zaposlena na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer že vsa leta aktivno deluje na področju izvajanja nadzornih in preventivnih aktivnosti komisije. Od aprila 2024 vodi Službo za operativo, pod okrilje katere poleg izvajanja vseh nadzornih pristojnosti po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije spada tudi področje Centra za zaščito prijaviteljev (žvižgačev).

Kot nam je povedal insajder, gre za kader nekdanjega “hik ministra” Gorana Klemenčiča (vzdevek je dobil po tem, ko je kot minister za notranje zadeve prišel na sejo v Državni zbor vidno vinjen). Sama naj bi sodelovala pri razvpitih postopkih zoper Janeza Janšo in Zorana Jankovića, kot višja nadzornica in nato vodja sektorja za preiskave, ki danes več ne obstaja. Spomnimo, fantomska afera zoper Janšo glede pojasnjevanja osebnega premoženja (kjer se je na koncu izkazalo, da je šlo za popolni politični konstrukt), je bila kronska karierna poteza takratnega predsednika KPK Klemenčiča, s katero si je na koncu “kupil” mesto ministra za notranje zadeve, kasneje pa še prestižne mednarodne službe. Katja Mihelič Sušnik je bila osrednja akterka afere, ki je na koncu zaradi izdaje Gregorja Viranta odnesla tudi tretjo Janševo vlado.

Gregor Virant. Foto: STA

V medijih in političnih krogih se je veliko govorilo o tem, da se postopki zoper člane Golobove vlade vodijo na pobudo sina Petra Jančiča ter da prek njega v medije odtekajo informacije. Pojavile so se špekulacije, da naj bi bil on glavni v postopkih, kar pa ne drži. V resnici naj bi bila prava odločevalka Katja Mihelič Sušnik, saj je poleg senata KPK njegova prva nadrejena.

Prvič se je kandidacijska komisija opredelila do tega, kdo je “zelo primeren”.

Naš vir poudarja tudi, da se mu zdi nenavadno, kako je komisija predčasno izjavila, kateri od kandidatov je “primeren” in kateri “zelo primeren”, ter o tem obvestila tudi medije. Že samo dejstvo, da se na tak način vmešavajo v postopek, je nenavadno, še bolj nenavadno pa je, da sta kot zelo primerna označena dva očitno politično pristranska kandidata.

Kandidacijska komisija je namreč v poročilu ugotovila, da so za mesto predsednika KPK primerni in izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje naslednji trije kandidati: dr. Peter Dular, Katja Mihelič Sušnik in Robert Šumi.

… nato pa so dodali še stavek, ki ga do zdaj v nobenem postopku v zgodovini komisije niso – svojo preferenčno sodbo o tem, kdo je zelo primeren. Kandidacijska komisija je namreč dodatno ugotovila, da sta za opravljanje funkcije zelo primerna naslednja kandidata: Katja Mihelič Sušnik in dosedanji predsednik Robert Šumi.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi (Foto: STA)

Ne le, da se je komisija kvalitativno izrekla o tem, koga si želi na mestu predsednika in namestnika predsednika, ampak je kot zelo primerne označila tudi leve in skrajno leve akterje, ki ne bi smeli biti niti blizu državni nadzorni funkciji, kjer se preiskuje politike. Konflikt interesov je pač prevelik.

Vprašanja za KPK

V tem kontekstu smo na KPK naslovili naslednja vprašanja:

I. K.