.png)
4 hours ago
23
ARTICLE AD
Ko se zadnje križarke umaknejo iz pristanišča in se modro-beli otok ponovno ovije v tišino, se Santorini spremeni. Naenkrat ni več gneče na stopnicah v Oii, ni več vrst za kavo z razgledom, ni več neskončnih selfiejev pred sončnim zahodom. Predsezona je čas, ko domačini spet postanejo gospodarji otoka – in ko se razkrije tisti pravi, avtentični Santorini, ki ga večina obiskovalcev nikoli ne spozna.
Sredi Egejskega morja se Santorini kot polmesec ovija okoli vulkanskega kraterja, ki je pred več tisočletji spremenil zgodovino otoka – in morda tudi mit o Atlantidi. A danes, namesto pepela in dima, otok ovija mir. Od marca do konca maja je zrak še svež, ulice pa skoraj prazne. Vulkanska zemlja se počasi ogreva, domačini pa s krpami, metlami in nasmehi pripravljajo svoje taverne, apartmaje in vinograde na prihod poletja.
Na poti skozi vas Pyrgos, eno najvišje ležečih naselij na otoku, se sliši le petje ptic in vonj po pečenem kruhu. Starejši možje sedijo na kamnitih klopcah, srkajo kavo in se smejejo – vsak pogovor se začne z vremenom in konča z načrti za sezono. Na Santoriniju je življenje v tem času počasno, a globoko – vsak trenutek ima svojo težo.
Obrazi otoka brez mask
Brez množic turistov Santorini razkrije svoj pravi obraz. Oia, s svojimi belimi hišami, ki se spuščajo v morje kot valovi, postane tišja. Fotografije, ki jih sicer snemajo množice, so zdaj le kulisa za domačine, ki se vračajo k svojemu vsakdanu. Na ulicah se sliši glas čistilcev oken, vonj po apnu in sveže prepleskanih zidovih, ki so pripravljeni na novo sezono.
V pristanišču Amoudi Bay ribiči popravljajo mreže, medtem ko mačke potrpežljivo čakajo na svoj kos ulova. Vina iz lokalnih sort, kot sta Assyrtiko in Vinsanto, se točijo v manjših količinah – za prijatelje, ne za turiste. Domačini pripovedujejo, da je to njihov najljubši čas v letu: otok je še njihov, preden ga preplavi hrup sveta.
Vas Emporio, skrita v notranjosti otoka, je takrat še bolj sanjska. Tam živi več domačinov kot turistov, in po ozkih kamnitih uličicah se sliši zvok otroških iger, ne pa ropot kovčkov na kolesih. Stare ženske na balkonih sušijo perilo, vonj po timijanu in limoni pa se širi iz majhnih kuhinj, kjer se že pripravljajo prve dolmade in sveža riba.
Vino, vulkan in vetrovi
Santorini pred sezono diha z ritmom narave. Veter s severa prinaša sol iz morja, polja so polna rumenih marjetic in rožmarina, vinogradi pa še počivajo. Zaradi vulkanske zemlje ima vino tukaj poseben okus – oster, mineralen, skoraj vulkanski. Obisk vinarij v tem času je drugačen: ni degustacijskih vrst, le tišina, vonj po zemlji in prijazni pogovori s pridelovalci, ki radi delijo zgodbe o svojih prednikih.
Na južnem delu otoka, v vasi Akrotiri, kjer so odkopali eno najstarejših bronastodobnih mest v Grčiji, se spet začnejo dela. Arheologi počasi odstranjujejo prah in pripravljajo razstave. Tudi tukaj je občutek, da si del zgodbe, ne le obiskovalec.
Do sredine maja se otok začne prebujati. Hoteli odpirajo vrata, prvi trajekti vozijo pogosteje, a Santorini še vedno ohranja tisti mir, ki ga poleti izgubi. Domačini v tem času dihajo najgloblje – zavedajo se, da bo že čez nekaj tednov vse drugače. A dokler se sonce spušča za modre strehe cerkva in vasi še dišijo po pomarančah, si lahko privoščijo trenutek miru.
Ko stojiš na robu kraterja in opazuješ, kako se svetloba preliva po belih hišah, razumeš, zakaj je ta otok postal legenda. Santorini je pred sezono tih, topel in resničen. Brez bleščic, brez mask – samo otok, ki živi v senci vulkana in z ritmom srca svojih ljudi.
Foto: Pixabay
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
Morda vas zanima tudi
Objava Življenje v senci vulkana: Santorini pred sezono je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)