Zgroženi reševalci: 50-letnik s kolesom in v šlapah na zasneženi Velebit – “Ima li kraja ljudskoj gluposti?!”

Ko so reševalci HGSS-a pred nekaj dnevi prejeli klic o izginulem 50-letniku na južnem Velebitu, si – roko na srce – niso mislili, da bodo vstopili v zgodbo, ki jo bodo še dolgo pripovedovali. Moški se je namreč, sredi snežnih razmer, s kolesom (!) odpravil na Velebit. Ta leži na 1757 metrih nadmorske višine in je vse prej kot primeren za pedaliranje. Teren? Sneg. Pot? Planinska. Logika? Nič od tega.

Z biciklom čez sneg – zgodba iz rubrike “verjeli ali ne”

Kot so zapisali na uradni Facebook strani HGSS-a, je bilo 29. marca letos ob 20.10 uri prepozno za mirno soboto. Ženska pokliče številko 112 – zaskrbljena, saj se njen mož ni javil že od 12. ure, čeprav bi moral biti že doma.

Izkazalo se je, da je moški tistega jutra prispel z avtom do točke Bunovac in se nato – ja, prav ste prebrali – odpravil s kolesom proti Vaganskemu vrhu. “Takšnega primera v zgodovini HGSS še nismo imeli. Gospod je v zimskih razmerah, na snegu, s kolesom rinil proti vrhu, kjer je bilo vsaj 20 centimetrov snega,” so zapisali reševalci (vir FB).

Za tiste, ki se spogledujete s planinarjenjem: tudi poleti, v idealnih razmerah, pot do vrha traja vsaj dve uri in pol – peš. Kaj šele v zimskih razmerah. Z biciklom.

Statistika, ki razbije stereotipe

Pogosto radi rečemo: spet neki češki pohodnik. Ampak – ni čisto tako. Po podatkih HGSS-a so kar 85 odstotkov vseh rešenih domači ljudje, Hrvati. Tujci? Le 15 odstotkov. Povzema Nacional.hr.

Seveda – zgodbe o turistih se poleti hitro prebijejo do medijev, še posebej, ko gre za nenavadne pripetljaje. Ampak domačih primerov je – bistveno več.

Sandale, japonke, kopalke – pogumno? Ne. Nepremišljeno.

Primer s kolesarjem ni osamljen. Spomnimo – leta 2019 je HGSS nad Jablancem reševal švedski par, ki se je na hrib povzpel kar v kopalkah in natikačih. Bila sta izmučena, brez vode, popraskana – a živa.

Leta 2023 pa se odvije še bolj ekstremna zgodba. Ukrajinec se poda na Biokovo v japonkah, kljub jasnim opozorilom. Reševalci so ga iskali 18 ur. Ekipa je celo prenočila na gori, da so ga lahko naslednje jutro pospremili v dolino.

“Rekel je, da je v Ukrajini navajen hoditi v japonkah. Bil je v šoku in pod velikim stresom, a živ. Imel je ogromno srečo,” je za 24sata povedal Ante Kukavica, takratni vodja HGSS postaje Makarska.

Pa še to – tudi lani je bilo treba posredovati na Svetem Iliji, kjer so se obiskovalci vzpenjali kar v sandalih.

Instagram nas bo stal glave

Kaj točno žene ljudi, da v planine hodijo v obutvi, ki je bolj za plažo kot za gorski greben? Eden izmed odgovorov: selfiji. Družbena omrežja. “Dobri posnetki.”

“Še posebej nevarno je, ko ljudje gredo sami, brez vode, s praznim telefonom. Vse zaradi dobre slike za Instagram,” opozarja izkušen član HGSS-a, ki že leta deluje na jugu Dalmacije. “Večkrat smo že imeli primere dehidracije in celo halucinacij. Takrat oseba več ne obvladuje svojih dejanj.”

In takrat se začne resnična drama. Ne za Instagram – za reševalce.

Moški pogum – ali naivnost? In ženska intuicija.

Podatki kažejo: 65 % vseh rešenih oseb je moških. Marsikateri od njih gre sam, brez da bi komur koli povedal, kam se odpravlja. Pogosto je prav partnerka tista, ki sproži alarm, ker se “nekaj ne ujema”. Kot v primeru z Velebita.

Ali potrebujemo strožje ukrepe?

Iz HGSS-a že dlje časa opozarjajo – samo z opozorili ne bomo prišli daleč. Predlagajo več kampanj ozaveščanja, bolj neposrednih, morda celo šokantnih. A pojavljajo se tudi ideje, da bi bilo treba – kot že večkrat omenjeno tudi v Sloveniji – uvesti sofinanciranje reševanja, kadar se oseba zavestno odpravi v gore neustrezno opremljena.

Seveda, vprašanje je občutljivo. Med tistimi, ki verjamejo v pravico do svobodnega gibanja, in tistimi, ki opozarjajo na finančne obremenitve reševalnih sistemov, je pogosto napeto. A vprašanje ostaja: kdo naj plača, ko nekdo v japonkah zatava na Biokovo?

Sporočilo, ki ga ne moremo spregledati

Na Facebooku HGSS-a je ena objava že postala legendarna:

“Če ne greste na poroko v kopalkah, zakaj bi na Biokovo v šlapah?”

To ni šala. Je opozorilo. Ironično, da. A boleče točno.

Gore niso ozadje za TikTok – so živa narava

Gore niso modni dodatek. Niso prostor za eksperimentiranje s sandali. So – narava. Zmogljiva. Nepredvidljiva. In včasih – neusmiljena.

Primer kolesarja z Velebita ni le eksces. Je simptom. Da gremo vedno bolj brezglavo v naravo – brez spoštovanja. In da se, čeprav nas opozarjajo, še vedno obnašamo, kot da se nam ne more nič zgoditi.

HGSS sporoča jasno: “Pripravi se, informiraj, obuj prave čevlje in nikoli ne podcenjuj narave.”

Tudi tokrat se je končalo srečno. A naslednjič? Morda ne bo imel kdo poklicati.

---

Vir: HGSS, 24sata, Nacional.hr

Pripravil: N. Z.

The post Zgroženi reševalci: 50-letnik s kolesom in v šlapah na zasneženi Velebit – “Ima li kraja ljudskoj gluposti?!” first appeared on NaDlani.si.