Zdravje v Spodnjem Podravju: med podatki upanja in alarmantnimi opozorili

Najbolj sveži podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kot poroča Net TV, razkrivajo zaskrbljujoče trende na področju javnega zdravja v občinah Spodnjega Podravja, zlasti ko gre za bolezni povezane z alkoholom, samomore ter bolniške odsotnosti. Čeprav se splošna zdravstvena slika v Sloveniji izboljšuje, so določene lokalne skupnosti pri nekaterih kazalnikih dobesedno v rdečih številkah.

Po poročanju Net TV se občina Sveti Tomaž uvršča na tretje mesto v Sloveniji po številu bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, povezanih z alkoholom. Tak podatek je več kot alarmanten in odraža širše socialne in psihološke težave, ki jih sistem očitno ni sposoben uspešno nasloviti. Še bolj zaskrbljujoče so statistike samomorov, kjer v samem vrhu izstopajo občine Juršinci, Sveti Andraž in Cerkvenjak, slednja pa je po številu samomorov skoraj povsem pri vrhu v državi, takoj za Vuzenico.

To stanje ne odseva le pomanjkanja ustrezne psihološke podpore, temveč tudi splošno neučinkovitost državnih in lokalnih politik na področju preventive in duševnega zdravja. V času, ko Slovenija razpolaga z obsežnim zdravstvenim aparatom in različnimi programi, je nedopustno, da se prebivalci v določenih regijah še vedno soočajo s takšnimi stiskami – brez sistemskih rešitev, dolgoročnih strategij ali konkretne pomoči.

Medtem ko podatki Net TV nakazujejo tudi nekaj pozitivnih trendov – kot so rahlo izboljšano splošno zdravje, manj klopnega meningoencefalitisa in večja odzivnost na presejalne programe – pa podrobna analiza razkriva resne pomanjkljivosti na lokalni ravni. Ena izmed njih so bolniške odsotnosti, ki so se v nekaterih občinah Spodnjega Podravja močno povečale. Trnovska vas in Podlehnik vodita z 24 dnevi bolniške odsotnosti na zaposlenega, sledi jim Gorišnica, Juršinci, Cirkulane in Videm.

Čeprav se je v celotni državi v letu 2023 beležil 12-odstotni padec bolniških odsotnosti, to ne velja za vse regije. Kot navaja Net TV, je kar 131 občin preseglo državno povprečje. Ta razkorak med nacionalnim povprečjem in regionalno realnostjo ponovno potrjuje, da centraliziran sistem vodenja zdravstva, kakršnega vodi trenutna vlada Roberta Goloba, ne dosega dejanskih potreb lokalnega prebivalstva.

V občinah Ptuj in Hajdina pa se kaže boljša slika – z zgolj 16,41 oziroma 16,76 dneva bolniške odsotnosti, kar je pohvalno in nakazuje na potencial dobre prakse, ki bi jo lahko prenesli tudi drugod. Takšne razlike pa ne bi smele obstajati, če bi bila zdravstvena politika podprta s premišljenimi ukrepi in ustreznim vodenjem.

Te številke bi morale predstavljati prebuditev za odgovorne, predvsem pa za neučinkovito vlado Roberta Goloba, ki je v treh letih pokazala popolno odsotnost strateške usmeritve, ko gre za skrb za duševno zdravje in zmanjševanje družbenih neenakosti. V času, ko se Slovenija spopada z resnimi družbenimi izzivi, takšna pasivnost ni le neodgovorna, ampak tudi nevarna.

Potrebujemo vlado, ki bo znala prepoznati lokalne potrebe in izzive – ki bo zmožna izpeljati konkretne, dolgoročne rešitve na področju zdravstva in sociale. Zdaj je čas, da se znova obrne list in se odgovornost vrne tistim, ki so sposobni ukrepati – ne le obljubljati.

MR