ARTICLE AD
VATIKAN, NEDELJA – V času, ko so protokoli težki kot svinec, besede pa pogosto votle, je Borut Pahor razkril spomin, ki – kot pravi sam – ostaja z njim za vedno. Spomin na papeža Frančiška. Na človeka, ki je znal prisluhniti. In to – brez nepotrebne drame.
Nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je s papežem Frančiškom v svojem mandatu srečal štirikrat. Nič posebnega, bi kdo rekel. Srečanja, rokovanja, nasmehi za fotografije. Ampak – tokrat je bilo drugače.
“S papežem Frančiškom sem se srečal štirikrat. Zapomnil si ga bom kot osredotočenega sogovornika,” je Pahor zapisal na svojem družbenem omrežju. In pri tem – ni pretiraval. Ker – kot je dodal – v takih krogih ni samoumevno, da te kdo zares posluša. Veliko je “vljudnostne retorike”, malo pa tiste prave človeške prisotnosti.
Tako vsaj pravi Pahor. In še nekaj je poudaril – nekaj res posebnega.
Po enem od srečanj, ko so že vsi mislili, da je formalnosti konec, je papež Frančišek prijel za list uradnega papirja, vzel pero in – ročno – napisal posvetilo njegovemu sinu Luku. Sporočilo? Naj moli zanj. Preprosto, človeško, srčno.
Gesta, ki preseže protokol
Ni presenečenje, da se je ta dogodek Pahorju vtisnil globoko v spomin. “Takšna pozornost pa je edinstvena. Hvala za vse,” je zapisal – brez velikih besed, ampak s tonom, ki ga ni težko prebrati med vrsticami.

Pahor, ki ga je slovenska javnost vajena videti v vlogi večnega optimista in povezovalca, se v zadnjih letih vse bolj odkrito dotika tudi bolj osebnih tem. In zapis o papežu Frančišku ni izjema.
Njegovo sporočilo je sprožilo številne odzive – eden prvih se je oglasil Boris Makoter, ki je pod Pahorjevo objavo zapisal: “Da, to je bil papež Frančišek. Neponovljiv in predvsem ‘ljudski’, kot se reče.”
Res je. In številni bi se strinjali.
Frančišek: ‘pastir’ med ljudmi
Če kdaj, potem je bilo to očitno marca 2013. Takrat je novi papež v Rimu – tik po izvolitvi – zavrnil zlato limuzino, ki ga je čakala pred Sikstinsko kapelo. Šel je peš. Brez pompa, brez parade.
Nosil je stare čevlje. Spal v gostilni za duhovnike. In vozil navaden modri Ford Focus po ulicah Vatikana – nekaj, kar se je pred njim zdelo nepredstavljivo.
Takrat je postalo jasno: Frančišek ne bo papež ceremonij, ampak papež ljudi. In ljudje – še posebej tisti na robu – so to čutili. Hitro.
Ko diplomacija utihne, ostane človek
Pahorjeva anekdota ni edina te vrste. Veliko svetovnih voditeljev, od Baracka Obame do Justina Trudeaua, je po srečanjih s Frančiškom priznalo isto stvar: to ni običajen pogovor.
Kot piše New York Times, so nekateri ameriški diplomati celo izpostavili, da Frančišek “sogovornika pogleda v oči tako, da moraš govoriti resnico – četudi je težka.”
In mogoče je prav to – tisto, kar je zaznamovalo tudi Pahorjev spomin. V času, ko politika pogosto deluje kot oder poln igralcev, kjer vsak vleče svojo predstavo, je bil Frančišek – preprosto – prisoten.
Posvetilo Luku: več kot le besede
Zanimivo je, da je papež svoje sporočilo usmeril prav na Pahorjevega sina. Luka, danes star že skoraj 22 let, je bil v času Pahorjevega mandata še mladostnik.
Po poročanju medijev je Frančišek večkrat v nagovorih poudarjal, da “so mladi motor sprememb – če jih znamo poslušati in jim dovolimo sanjati.” Ni naključje, da je posvetilo prav mlademu človeku iz Pahorjeve družine. In ni naključje, da je bilo napisano – na roko.

Spomin, ki preseže politične oznake
Nekdanji predsednik Slovenije danes pogosto poudarja, da želi delovati onkraj klasičnih političnih oznak. V zadnjih mesecih se posveča pisanju knjige o dialogu, ki jo pripravlja za izdajo v letu 2026.
Zapis o papežu Frančišku je tako mogoče razumeti tudi kot drobno, a močno potrditev njegovih prizadevanj. Da, dialog je pomemben – a poslušanje, tisto resnično, še bolj.
Majhne geste, velike zgodbe
Nekateri bi rekli: kaj pa je to – en stavek na listu papirja? Še ena uradna vljudnost?
Ampak vsak, ki je bil kdaj v bližini protokola – pa če je to v Ljubljani, Bruslju ali Vatikanu – ve, kako redki so trenutki, ki niso del vnaprej napisanega scenarija.
Ko torej papež sam napiše posvetilo, brez da bi moral, brez svetovalcev, brez kamer – to ni več protokol. To je – človečnost.
In v svetu, ki je vsaj v zadnjem desetletju izgubil nekaj te človeške mehkobe (poglejte samo dogajanje ob Brexitu, če omenimo en primer, poroča Reuters), so takšni trenutki – resnično – vredni več kot stotine govorov.
Z roko napisano sporočilo
Čeprav je Pahorjeva objava osebna, nosi v sebi širše sporočilo. O vrednotah. O upanju. O spoštovanju med ljudmi.

In mogoče je danes, ko Slovenija spet išče stabilnost po političnih pretresih leta 2024 (spomnimo na padec Golobove vlade), prav pravi trenutek za takšna sporočila.
Ne gre za preteklost. Gre za prihodnost. Za vprašanje – kdo bomo kot družba. Ali bomo znali, kot Frančišek, ustaviti urnik za hip. In prisluhniti.
Vir:
- Borut Pahor (uradni zapis na družbenih omrežjih)
- BBC
- New York Times
- Reuters
- Delo
Pripravil: N. Z.
The post Vau! Poglejte, kaj je papež Frančišek osebno podaril sinu Boruta Pahorja first appeared on NaDlani.si.