Devet osumljenih v aferi prenosniki: NPU izvedel 15 preiskav

6 hours ago 17

ARTICLE AD

Ljubljana, 25. april 2025 – Začelo se je z velikimi načrti. Z idejo o digitalni preobrazbi Slovenije, dostopni vsem. Zdaj pa – skoraj dve leti kasneje – Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje sum oškodovanja javnih sredstev v višini okoli štiri milijone evrov. Hišne preiskave, osumljenci, očitki o kartelnem dogovarjanju. Afera prenosniki je, milo rečeno, eksplodirala. In s seboj odnesla še zadnje iluzije o čisti izvedbi projekta.

Kako so želeli izboljšati digitalno dostopnost – in kje se je zalomilo?

V času, ko je Slovenijo vodila vlada Roberta Goloba, je Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh lansiralo projekt: izposoja 13.000 prenosnih računalnikov. Ideja je bila preprosta – računalniki naj pomagajo ranljivim skupinam, srednjim šolam, občinam, ki so jih prizadele poplave.

V teoriji? Popolno. V praksi? No… že zgodaj je škripalo.

Tri tisoč prenosnikov so razdelili relativno hitro – v poplave prizadetim regijam, šolam in zavodom (poročilo Ministrstva, 2025). Toda ostalih 10.000 kosov se je ujelo v počasno in zbirokratizirano kolesje posebnega »mehanizma izposoje«.

Naslednica Stojmenove Duh, Ksenija Klampfer, je stanje opisala precej neposredno: »Tekom izvajanja tega mehanizma se je, to je javnost lahko spremljala, da je mehanizem prepočasen, preveč okoren in administrativno obremenjen,« je povedala.

Prevod? Računalniki so – namesto v rokah učencev – stali v skladiščih.

Ko na vrata potrkajo kriminalisti

In potem… so potrkali kriminalisti.

NPU je prejšnji teden izvedel 15 hišnih preiskav – po vsej Sloveniji: od Ljubljane, Celja, Maribora do manjših krajev na Štajerskem. Tarča? Stanovanja, poslovni prostori, javne ustanove.

Pod drobnogledom je devet fizičnih oseb. Poleg tega še 18 posameznikov in 8 podjetij. Preiskujejo jih zaradi suma kaznivih dejanj oškodovanja javnih sredstev in pomoči pri teh dejanjih. Kazni? Zaporne od enega do osmih let ter denarna kazen.

Med preiskovanimi sta tudi dva javna uslužbenca Ministrstva za digitalno preobrazbo. Ministrstvo je za 24UR potrdilo, da so kriminalistom predali vso dokumentacijo – in da postopki potekajo korektno.

Bivša ministrica Stojmenova Duh? Sporočila je, da kriminalisti nje osebno niso obiskali.

Politika pa …

Afera je postala poligon za politično obračunavanje.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je povedal jasno: »Verjamemo, da bodo vsi tisti, ki preiskujejo ta projekt, dokazali, da smo imeli prav, da so bivši prijatelji bivše ministrice za digitalno preobrazbo naredili dober posel zase, slabega pa za slovenske davkoplačevalce.« (izjava za 24UR)

V hramu demokracije so Stojmenovo Duh zaradi posla z računalniki že dvakrat klicali na odgovornost. Drugi klic je prišel tik pred njenim odhodom – po aferi modre luči.

Njen naslednji projekt – razdeljevanje preostalih 10.000 računalnikov – je tako pristal v rokah Ksenije Klampfer. Ta je, roko na srce, projekt želela čim prej zaključiti. Obenem pa… rešiti, kar se je še rešiti dalo.

Temne sence nad celotnim projektom

Sistemskih težav je bilo, milo rečeno, preveč.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je že leta 2023 zaznala resna korupcijska tveganja. Sumila je kršitve zakona o javnem naročanju. Računsko sodišče je v svoji reviziji odkrilo pomanjkljiv nadzor, pomanjkljivo načrtovanje in – morda najhuje – pomanjkanje osnovnih kontrolnih mehanizmov.

Agencija za varstvo konkurence je ugotovila, da so štiri podjetja, pri katerih je država kupovala prenosnike, verjetno kartelno sodelovala.

Vse skupaj je šlo v napačno smer – in to hitro.

Po podatkih Ministrstva za digitalno preobrazbo je bil skupen strošek celotnega projekta več kot 7 milijonov evrov. Od tega je šlo za računalnike 6,2 milijona, ostalo pa za logistiko in administracijo.

Trenutno stanje?

Danes je skoraj vseh 13.000 računalnikov razdeljenih. Še 24 jih čaka na pošti, da jih prevzamejo upravičenci – podatki ministrstva, april 2025.

Ampak, roko na srce: kar je bilo izgubljeno v zaupanju, se ne bo vrnilo z nekaj podpisanimi prevzemnimi listinami.

Projekt, ki naj bi bil simbol dostopnosti in solidarnosti, je postal primer, kako se lahko – in to zelo hitro – dobre namere spremenijo v veliko, drago polomijo.

Zakaj je ta afera pomembna?

Ni šlo samo za prenosnike. Šlo je za celoten odnos države do projektov v javno dobro.

Afera nas opominja, da v Sloveniji velikih projektov pogosto ne spremljajo zadostni nadzorni mehanizmi. Premalo neodvisnega nadzora. Premalo transparentnosti. Preveč »prijateljskih dogovorov« – pa naj bodo v Ljubljani ali na Štajerskem.

Kaj sledi?

Kazenske in politične posledice bodo – prej ali slej – prišle.

Vprašanje pa je, ali bo Slovenija iz te zgodbe potegnila prave lekcije. Bodo prihodnje vlade in ministrstva uvedle strožji nadzor? Bodo končno razumeli, da so včasih – bolj kot veliki govori o digitalni preobrazbi – potrebne čisto preproste stvari? Transparentnost. Odgovornost. Premislek, preden se razpiše razpis.

In predvsem: zavedanje, da vsaka dobra ideja – če jo slabo izvedeš – hitro lahko postane nočna mora.

Pripravil: N. Z.

Vir: