ZDA v Varnostnem svetu ZN zaostrile retoriko proti Rusiji

Članice Varnostnega sveta ZN so v četrtek pozivale Rusijo, naj pristopi k pogajanjem za mir v Ukrajini. Po daljšem času je bil do Moskve kritičen tudi predstavnik ZDA, ki je dejal, da je vojna strateška napaka in dodal, da sankcije niso izključene. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je Ukrajino obtožil, da zavaja Washington.

Z vrnitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa na oblast so ZDA v minulih mesecih v ZN spremenile retoriko glede vojne v Ukrajini. Ruski in ameriški diplomati so se za razliko od predhodnih let med razpravami o Ukrajini vzdržali medsebojnih kritik, diplomatski pritisk na Moskvo pa je nadaljevalo predvsem pet evropskih članic Varnostnega sveta, vključno s Slovenijo. Ameriški predstavnik je bil v četrtek po nizu neuspešnih poskusov Trumpa, da doseže prekinitev ognja v Ukrajini, vendarle bolj oster.

“Predsednik Trump je od začetka poudarjal, da je ta vojna strateška napaka (…) Čas ni na strani tistega, ki jo podaljšuje,” je dejal vršilec dolžnosti namestnika ameriškega veleposlanika John Kelley in Rusiji zagrozil s sankcijami.

Kelley je obsodil tudi zadnje obsežne napade Rusije na civilne cilje v Ukrajini. “Če Rusija sprejme napačno odločitev, bodo ZDA morda prisiljene odstopiti od prizadevanj za pogajanja. Naj bom jasen. S tem ne bomo odstopili od naših načel ali prijateljev, ampak bomo priznali, da Rusija zavrača sodelovanje,” je dejal in nakazal spremembo odnosa ZDA.

Ruski veleposlanik Nebenzija je odvrnil, da Kijev skuša zavesti Trumpa, da ZDA odvrne od posredovanja pri pogajanjih. Ponovil je obtožbe o skorumpirani vladi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi poneverjala ameriško pomoč, zaradi česar naj bi počasi postajali utrujeni tudi evropski zavezniki.

Zavrnil je obtožbe o ruskih napadih na civilne cilje in razložil, da so zanje krivi ukrajinski sistemi zračne obrambe, ki so nameščeni blizu stanovanjskih objektov in javne infrastrukture, kar predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava. “Tarče ruskih napadov so vojaško-industrijski objekti,” je dejal.

“Ukrajina je pripravljena utišati orožje, Rusija ni,” je dejal veleposlanik Samuel Žbogar in poudaril, da je potreba po diplomatski rešitvi več kot očitna. Pozdravil je vse stike med Rusijo in Ukrajino, kot so bila mirovna pogajanja v Istanbulu in izmenjava ujetnikov, vendar ugotovil, da izid ni bil navdušujoč.

Namestnica ukrajinskega veleposlanika Kristina Hajovišin je mednarodno skupnost pozvala, naj zaostri sankcije proti Rusiji, da se jo prisili v diplomacijo. Ob tem je dodala, da se o ozemeljski celovitosti Ukrajine ne bodo pogajali.

Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je spomnila na februarsko ameriško resolucijo, ki je edina doslej sprejeta v Varnostnem svetu o vojni v Ukrajini. “Vzbudila je upanje na diplomatsko rešitev, ki ga je sedaj zamenjalo razočaranje, v Ukrajini pa se trpljenje nadaljuje. Upanje, da bo prišlo do pogajanj, je komajda še pri življenju,” je dejala.

Direktorica v uradu ZN za koordinacijo humanitarnih zadev Lisa Doughten je dejala, da je domove v Ukrajini samo v zadnjem tednu zapustilo 5000 ljudi, od začetka vojne pred tremi leti pa 3,7 milijona. Okrog 1,5 milijona otrok na ozemljih Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija, nima dostopa do humanitarne pomoči ZN.

Za humanitarno pomoč bo Ukrajina letos potrebovala 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Donatorji so doslej zagotovili četrtino potrebnih sredstev, je dejala.