Najdaljše življenje brez oviranosti lahko pričakujejo prebivalci osrednjeslovenske regije

V letu 2023 se je rodilo 16.787 otrok, ki lahko pričakujejo 82 let dolgo življenjsko dobo, s skoraj 67 leti življenja brez večjih zdravstvenih težav oziroma oviranosti, kažejo podatki NIJZ. Rojeni v letu 2023 lahko v svoji življenjski dobi v povprečju pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v osrednjeslovenski regiji.

Strukturni kazalnik Zdrava leta življenja opazuje omejitve posameznika pri običajnih aktivnostih in predstavlja pričakovano trajanje življenja brez oviranosti. Kazalnik podaja odgovor na vprašanje, ali se podaljševanje življenjske dobe odraža v dobrem ali v slabem zdravju, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

V povprečju ženske živijo dlje kot moški, vendar s krajšim obdobjem življenja brez večje oviranosti. Deklice, rojene v letu 2023, lahko v povprečju pričakujejo 85 let, dečki pa 79 let življenja.

Tako lahko povprečno v letu 2023 rojeni dečki pričakujejo skoraj 82 odstotkov življenja brez večje oviranosti, moški v starosti 50 let 65 odstotkov in moški v starosti 65 let še 58 odstotkov življenja brez večje oviranosti.

V letu 2023 rojene deklice lahko medtem povprečno pričakujejo 81 odstotkov življenja brez večje oviranosti, ženske v starosti 50 let 62 odstotkov in ženske v starosti 65 let še 56 odstotkov.

Pričakovano trajanje življenja brez oviranosti se med leti in regijami zelo razlikuje. Otroci, rojeni v letu 2023, lahko v svoji življenjski dobi v povprečju pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v osrednjeslovenski regiji, kjer je ta stopnja pri 84,6 odstotka.

Dolgo obdobje življenja brez oviranosti lahko pričakujejo tudi prebivalci goriške, primorsko-notranjske, obalno-kraške, gorenjske in koroške regije ter prebivalci jugovzhodne Slovenije.

V povprečju lahko najkrajše obdobje življenja brez oviranosti pričakujejo v zasavski regiji (68,8 odstotka).