Zbor za republiko: Škoda presega mandata Joureve in Accetta, na kocki je pravna država!

“Menimo, da je treba narediti vse, da se kaj takega ne ponovi! Vse kar je znanega o dogodkih je odraz propadanja Evrope, da o stanju pri nas niti ne omenjamo. Če ne bomo z vsemi demokratičnimi sredstvi, tudi protesti, ki bi morali postati podobni tistim kot jih videvamo v Srbiji, se našim naslednikom ne piše dobro! Zadevo moramo obravnavati najbolj resno in vztrajati, da se odgovorni umaknejo, osramočeni!” sporoča Zbor za republiko. 

“Komisija EU je naposled izpolnila, kar ji nalaga sodba Splošnega sodišča EU T‑235/24, Zver proti Komisiji. Prenehala je s protipravnim prikrivanjem in razkrila več kot dve leti in pol zakrito tretjo točko opomnika podpredsednice Komisije EU z obiska na slovenskem ustavnem sodišču,” uvodoma zapiše Janez Remškar, predstavnik Zbora za republiko. V njej je navedeno, da je eden od treh ciljev omenjenega obiska “najti priložnost za preizkus stališča predsednika Ustavnega sodišča glede novele Zakona o RTVS”, spomnijo v civilno-družbeni organizaciji.

Omenjeno razkritje po njihovem za nazaj razodeva prave vzroke nenavadnosti, kontroverznosti in pravne nedoumljivosti sklepa, s katerim je Ustavno sodišče odpravilo svoj prejšnji sklep (U-I-479/22-25 z dne 16. 2. 2023), s katerim je zadržalo izvajanje novele ZRVS-1B. S tem je po njihovem onemogočilo učinkovitost morebitne ugotovitve protiustavnosti izpodbijane novele, saj tako, kot časa ni mogoče odvrteti nazaj, tudi odvzetih mandatov nekdanjega vodstva RTVS ni mogoče priklicati iz nepovratne preteklosti.

RTV Slovenija (Foto: Bobo)

Da ti niso pravni, po njihovem izhaja že iz prepričljivega odklonilnega mnenje sodnika Roka Svetliča. In da so politični, natančneje, sad vpliva podpredsednice Komisije, izhaja iz razkrite tretje točke njenega opomnika, opozarjajo v Zboru. Pri tem nič ne spremeni “uradno” zanikanje, tako s strani Ustavnega sodišča kot s strani Komisije, da bi bila tema pogovorov med omenjenima akterjema ustavno sodna presoja novele ZRTS-1B. V Zboru v nadaljevanju spommnijo, da je namreč pogovor potekal le med njima, brez navzočnosti “Ustavnega sodišča” in brez navzočnosti “Komisije”.

Zbor za republiko: “Zato se sprašujemo, od kod Ustavnemu sodišču kot celoti (ki pa izključuje nekatere disidentske sodnike) védenje, da se Věra Jourová in dr. Matej Accetto nista pogovarjala o tem, kar je navedeno v opomniku podpredsednice Komisije.” V Zboru priznavajo, da je res, da je dr. Matej Accetto zanikal táko temo pogovora. A kako mu naj verjamemo, da navkljub neizprosnim indicem, med katerimi je tudi dejstvo, da je prvič glasoval za začasno zadržanje, po obisku podpredsednice Komisije pa za njegovo odpravo, po tem, ko je bil že enkrat prej ujet na laži, tokrat ne laže, se sprašujejo v Zboru.

Zbor: Gre za moralno škodo za Komisijo EU in Ustavno sodišče
Na podlagi navedenega v Zboru sklepajo, da je: 1) podpredsednica Komisije v zadevi “Novela ZRVS-1B” vplivala na takratnega predsednika Ustavnega sodišča, 2) da je predsednik Accetto pod tem pritiskom klonil, 3) da je temu sledila odprava zadržanja, s čemer je Ustavno sodišče prižgalo zeleno luč brutalnim kadrovskim čistkam in popolni podreditvi javne RTV dominantni politiki, kar ima dolgoročne posledice za demokratične procese v državi in, 4) da sta oba, tako Věra Jourová kot dr. Matej Accetto javno lagala, ko sta zanikala njun kakršnikoli pogovor na temo ustavnosodne presoje novele ZRTVS-1B, še navajajo.

Zbor: “S temi ravnanji sta po mnenju Zbora za republiko povzročila neizmerno škodo ne le sebi, svojemu moralnemu ugledu in kredibilnosti (kar je tu še najmanj pomembno), temveč predvsem in v prvi vrsti ugledu in verodostojnosti Komisije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije.” Komisija je namreč varuh pogodb, katerih vrednotni temelj je vladavina prava, ta pa stoji in pade na neodvisnosti sodišč. V Zboru še opozarjajo, da je Ustavno sodišče najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Nekdanja podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová (Foto: epa)

Ključni instituciji vladavine prava, varstve demokracije in človekovih pravic
Gre torej za ključni instituciji na eni strani EU, na drugi strani Republike Slovenije, ključni za vladavino prava, varstvo demokracije, človekovih pravic in svoboščin ter končno za normativno integracijo prebivalstva, opozarjajo v Zboru. Le-ta je v marsičem odvisna prav od njunega ugleda in od spontane ter avtonomne, legitimne in nevsiljene avtoritete obeh institucij, so prepričani. Prav v tem se skriva navidezen paradoks. Institucije so namreč ljudje – njihova kri, možgani, okončine, skelet, muskulatura – in obraz.

Zbor: “Kdo drug kot ljudje, člani, pripadniki, živ substrat institucije so tisti, ki ji vdahnejo življenje in jo opredeljujejo – v dobrem ali v slabem. Če kdo, so ljudje, ki jo sestavljajo, odgovorni za institucijo – za njen sloves, ugled, za njen uspeh – ali pa za njen neugled, neuspeh in končno propad.” Pa vendar, in v tem je ta paradoks, ljudje smo minljivi, pridemo in odidemo, se rodimo, živimo, vmes nekaj naredimo, morda pustimo neko sled ter odidemo s tega sveta. Institucije pa ostajajo, še zapišejo v Zboru.

Če bomo zadevo ignorirali, je konec pravne države!
Zbor: “Kako povrniti izgubljeno? Drugače kot s tem, da se vse začne znova, najbrž ne. A da bi to steklo, je nujen prvi korak.” Ta pa je po mnenju Zbora za republiko priznanje katastrofalnih napak in odgovornost vseh vpletenih. Kdo so vpleteni v Bruslju (predsednica Komisije takrat in danes je ista oseba), v Pragi (na Karlovi univerzi) in v Ljubljani (na Beethovnovi 10), vedo, opozarjajo. Kakšne so pravne in politične posledice njihovih dejanj, tudi vedo. Če se bomo sprenevedali in gledali stran, kot to počne dominantna politika in njeni mediji, na čelu z RTVS, se lahko poslovimo še od zadnjih ostankov pravne države, svarijo v Zboru.

Domen Mezeg