Zbirka Aleph bogatejša za tri pesniške zbirke

V zbirki Aleph Centra za slovensko književnost so izšle Drevo delfin, ki je pesniški prvenec Alojzije Zupan Sosič, pesniška zbirka Sveti svet. Sveti seks Adama Borziča ter pesniška zbirka Vse, kar ti moram povedati, ki je literarni prvenec Špele Setničar.

Kot je na današnji predstavitvi povedala Alojzija Zupan Sosič, je sicer pesmi začela pisati že v otroštvu, nekaj jih je bilo tudi objavljenih v revijah in nagrajenih. Zatem se je kot literarna zgodovinarka in teoretičarka predvsem posvečala branju pesmi drugih, zadnje desetletje pa je spet pesmi pisala bolj sistematično ter se odločila, da si ob 60. rojstnem dnevu upa svoje pesmi tudi izdati. Drevo jo, kot je pojasnila ob naslovu pesniške zbirke, spremlja že od otroštva in ji predstavlja najboljše bitje na svetu, delfin pa se je v njenem življenju pojavil pozneje.

Pesnica, pisateljica in esejistka Barbara Korun je v besedilu, objavljenem na platnicah knjige, zapisala, da je Drevo delfin vsebinsko in slogovno izjemno bogata in kompleksna knjiga, ki je v sebi zaokrožena, ni pa sklenjena, neprodušno zaprta vase. Njena govorica je, nasprotno, zračna, zmožna pripovedovati v več smereh hkrati, vendar ne linearno, temveč krožno, mrežno, zmožna je vzbujati večplastne asociacije, je v konstantnem polemičnem dialogu tako s slovensko poezijo kot z drugimi slovenskimi in svetovnimi umetninami, pa tudi z družbenimi dogajanji in stanji duha.

Borzič je češko-hrvaški pesnik, esejist, prevajalec in psihoterapevt, ki v svoji poeziji subtilno združuje mistično in telesno, intimno in zgodovinsko, znano in neznano. Njegovo ustvarjanje velja za eno najbolj izrazitih v sodobni češki poeziji. Svojo literarno pot je pričel z zbirko Razpiranje (2011), v kateri je že izpisal manifest osebnega in duhovnega zanosa, ki tudi skozi nadaljnje ustvarjanje ostaja prežet z metafizičnim hrepenenjem, ljubeznijo, erotično napetostjo in poglabljanjem v skrivnosti.

Pesniška zbirka Sveti svet. Sveti seks je po besedah Aljaža Koprivnikarja, ki je pesmi iz češčine prevedel z Anjo Simič, prvi knjižni prevod tega avtorja v slovenščino. Prinaša izbor njegovega ustvarjanja od leta 2011 do danes.

Pesmi v zbirki Vse, kar ti moram povedati po besedah avtorice odpirajo okno razmišljanju o smrti, odnosih, minljivosti, hipnosti trenutka. Zbirka je, kot je pojasnila, zasnovana kronološko, od otroškega pogleda na smrt do trenutka, ko se sooča z rakom in skuša “smrt potegniti v življenje”.

Veronika Razpotnik in Pino Pograjc sta v spremni besedi zapisala, da je pesniški prvenec Špele Setničar v svojem bistvu jezikovno estetski zapis o smrti. Z njo se protagonistka srečuje že v otroštvu. Umirajo družinski člani, domače živali, slutimo pa, da se bo iz oči v oči s smrtjo kmalu znašla tudi sama. Do umiranja v prvem delu zbirke pristopa z mešanico strahu ter otroške radovednosti in nedolžnosti, ki se meša z bridkostjo odraslih okoli nje, vključno z izpovedovalkinim odraslim jazom.

Pesniško zbirko zaključi sklop, ki celotno zbirko katarzično postavi v kontekst – vsi porazi in vse zmage na poti do zdravja se za nekaj časa zdijo nepomembni, saj pesnica izve, da pacientka, s katero si je delila sobo, ni preživela. Ob slovesu od ženske, s katero sta si delili isti up in isto bolečino, ugotovimo, da včasih ne preostane drugega kot razpreti roki in pustiti vetru, da nas odnese. In da te stvari moramo povedati, sta še zapisala Razpotnik in Pograjc.