Zavajanje tedna: Trump prejemnik nagrade za mir

Pretekli konec tedna je v Washingtonu potekal težko pričakovani žreb skupin za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo poleti odigrano v Mehiki, Kanadi in ZDA. Na tokratnem mundialu bo premierno nastopilo kar 48 reprezentanc, s čimer bodo ljubitelji žogobrca lahko podrobno spremljali še več tekem kot na dosedanjih prvenstvih. Ali bo posledično na turnirju manj kakovostnega nogometa, je stvar razprave vse od spremembe sistema. Dejstvo pa je, da na najpriljubljenejšemu športnemu tekmovanju, ki se odvija na vsaka štiri leta, znova ne bomo gledali slovenske izbrane vrste.

Na petkovem žrebu se je v glavnem mestu ZDA zbrala prava nogometna smetana. Manjkalo ni nekdanjih nogometašev, trenerjev, selektorjev, direktorjev, predsednikov ter tudi politikov. Po koncu prireditve pa se je zdelo, da je prav politika zasenčila športno dogajanje. Na dogodku, ki je trajal približno 2 uri, se je skoraj 90 minut govorilo samo o politiki. Na veliko se je razpravljalo o političnih vsebinah, o vojnah in miru, o revščini in sosedskih odnosih. Svoj pogled na trenutno stanje v svetu (zlasti politično) so podali tudi predsedniki vseh treh držav organizatork turnirja, mehiška predsednica države Claudia Sheinbaum, kanadski premier Marc Carney ter ameriški predsednik države Donald Trump. Kaplja čez rob je bila po mnenju gledalcev novoustanovljena Fifina nagrada za mir, ki je romala v roke ameriškega predsednika. Za marsikoga logična poteza, saj je Trump tesen prijatelj prvega moža svetovne nogometne zveze Giannija Infantina. Ta je že večkrat izpostavil Američanovo podporo miru in njegovo vlogo pri združevanju ljudi. Po drugi strani je prejemnik nagrade v svojem govoru dejal, da je to zanj ena največjih časti v življenju in dokaz, da so ljudje prepoznali njegov trud in prizadevanje za reševanje milijonov življenj po svetu, kar je privedlo do varnejšega sveta. Osladnost predsednika Fife so številni gledalci obsodili, organizacija FairSquare, ki se med drugim ukvarja s športno politiko in pravicami delavcev, je Švicarja celo obtožila kršitve politične nevtralnosti in podala prijavo, v kateri je navedla štiri primere kršitve pravil Fife s strani Infantina v zadnjih mesecih. Med drugim se FairSquare sklicuje na njegovo oktobrsko objavo, ko je v kontekstu izraelskega konflikta čestital Trumpu in ga predlagal za kandidata za Nobelovo nagrado za mir. Po skoraj tednu dni od žreba je na socialnih omrežjih še naprej moč zaslediti števila zgražanja nad omenjeno podelitvijo nagrade, predvsem pa nad povsem odprtim odnosom med glavnima protagonistoma, ki naklonjenost več kot očitno ne skrivata, čeprav je politična nevtralnost v takih primerih zakonsko predpisana in obvezna.

Donald Trump je v preteklosti velikokrat kršil človekove pravice in omejeval svoboščino. Zelo znani so njegovo zatiranje protestov, pa represija nad nasprotniki, slabšanje pravic migrantov in manjšin, omejevanje pravic določenih pripadnih skupin (istospolno usmerjenih) in erozija institucij, ki varujejo človekove pravice. Poleg tega so po njegovi vrnitvi na oblast številne organizacije opozorile na takojšnjo avtoritarno zaostrovanje, med drugim potiskanje medijev, omejevanje protestov in posege v pravni red, kar je daleč od mirovniškega idealizma. V preteklosti je z zanemarjanjem mednarodnega prava tudi dovolil oziroma podpiral vojaške intervencije in vojaške udare, letos pa je celo izrazil namero, da v nekaterih ameriških mestih uvede izredne razmere in pošlje nacionalno gardo, s čimer je nakazal možnost uporabe vojske proti lastnim državljanom. Trumpova politika pogosto vključuje umik iz mednarodnih organizacij in sporazumov ter podiranje institucij, ki so namenjene varstvu človekovih pravic in mednarodnemu svetovanju, kar mnogi vidijo kot nasprotje ideji svetovnega miru in sodelovanja. Hkrati pa kritiki poudarjajo razliko med »retoriko miru« in dejanskimi dejanji, saj je njegov način vse prej kot gradnja stabilnega miru in zaupanja, temveč pogosto sovpada z nasiljem, represijo, uničevanjem institucij in politično polarizacijo. Ali si je ameriški predsednik resnično zaslužil nagrado za mir, presodite sami. Dejstvo pa je, da na žrebu tako velikega dogodka politika ne bi smela imeti glavne vloge.

Andraž Velkavrh