Zavajanje tedna: Netopirji se zapletajo v lase

Netopirji se zapletajo v lase. Stavek, ki ga je slišal skoraj vsak, še posebej ob poletnih večerih, ko nad glavo nenadoma švigne temna silhueta. Refleksno sklonjena glava, roke v laseh in kratek krik so skoraj folklorni odziv. Mit je tako trdoživ, da marsikdo še danes verjame, da imajo netopirji prav posebno, skoraj zlobno nagnjenje do človeških pričesk. V resnici pa gre za eno najbolj neutemeljenih živalskih zgodb, kar jih poznamo.

Netopirji so izjemno natančni letalci. Večina vrst, ki živijo v Sloveniji, se orientira z eholokacijo – oddajajo ultrazvočne klice in na podlagi odboja zvoka ustvarijo zelo natančno “zvočno sliko” okolice. Ta sistem jim omogoča, da v temi zaznajo drobne žuželke, tanke veje, pajčevine in druge ovire, debele le nekaj milimetrov. Če se lahko brez težav izognejo komarju ali listu, je človeška glava z vidika netopirja velik, jasen in povsem nezanimiv objekt, v katerega se nima nobenega razloga zaletavati, kaj šele zapletati.

Zakaj torej občutek, da letijo naravnost proti nam? Razlog je precej prozaičen. Netopirji lovijo žuželke, te pa privlačijo toplota, telesni vonji in predvsem svetloba. Človek, ki zvečer stoji pod ulično svetilko ali na osvetljenem vrtu, je za žuželke magnet, netopir pa zgolj sledi plenu. Ko tik ob obrazu ujame komarja, se nam zdi, da je zletel proti glavi, v resnici pa je zgolj opravil večerjo. Lasje pri tem ne igrajo nobene posebne vloge, razen da so del “paketa”, ki ga netopir zazna in se mu zlahka izogne.

Znanstveni zapisi ne poznajo dokumentiranih primerov, da bi se netopir namerno zapletel v človeške lase. Tudi primeri nenamernih trkov so izjemno redki in praviloma posledica nenavadnih okoliščin, kot so poškodbe živali ali umetna osvetlitev, ki moti orientacijo. Tudi v teh primerih ne gre za zapletanje, temveč za kratek stik, po katerem se netopir takoj umakne. Predstava o paničnem netopirju, ki obtiči v pričeski in ne najde izhoda, sodi bolj v svet urbanih legend kot v biologijo.

Mit ima deloma korenine v strahu pred nočnimi živalmi in v času, ko o netopirjih nismo vedeli veliko. Temu so se pridružili še vampirski miti, napačne predstave o prenašanju bolezni in splošna nelagodnost ob nečem, česar ne vidimo dobro. Danes vemo, da so netopirji za človeka izjemno koristni – pojedo ogromne količine žuželk, tudi tistih, ki prenašajo bolezni ali škodujejo kmetijstvu, in so pomemben del zdravega ekosistema.

Ko vam bo torej naslednjič netopir švignil mimo glave, lahko mirno ostanete brez zaščitnega pokrivala. Ne meri na vaše lase, ne zanima ga vaša pričeska in nima skritih akrobatskih ambicij. Zanima ga le večerja, vi pa ste zgolj del kulise. In če že kaj “napada” ljudi, so to komarji – netopirji so pravzaprav na naši strani.

Ana Zupan