Zaradi te napake največ ljudi na morju plača kazen

Motor se dvigne, premec se rahlo postavi pokonci, čoln zdrsne čez gladino in v nekaj sekundah je obala že za njim. Za krmilom pogosto ni objestnež, ampak dopustnik, ki misli, da je dovolj daleč od plaže. Morda se mu zdi, da samo preizkuša gliser, skuter ali najeti čoln. Morda želi čim prej iz zaliva. Prav tu se vsako poletje ponavlja ista zgodba: glisiranje preblizu obale.

Na Hrvaškem je to ena tistih napak, ki jo pomorska policija in luške kapetanije dobro poznajo. Ne gre samo za kazen, čeprav ta hitro pokvari dopust. Glavna težava je varnost. V pasu ob obali so kopalci, supi, pedalini, sidrana plovila, otroci na blazinah, potapljači in ljudje, ki jih iz gliserja ni vedno lahko videti. Hitrost, ki se na odprtem morju zdi običajna, je v zalivu lahko nevarna.

Glisiranje preblizu obale

Tristo metrov ni občutek, ampak meja

Najpogostejša zmota je ocena razdalje. Z morja se obala zdi dlje, kot je v resnici. Kdor nima občutka za 300 metrov, hitro naredi prekršek, ne da bi se tega zavedal. Posebej pri vodnih skuterjih in manjših gliserjih se to zgodi hitro, ker pospešijo v nekaj sekundah in zapustijo območje plovbe počasneje, kot bi bilo treba.

Osnovno pravilo si je najlažje zapomniti tako: ob obali se ne glisira. Iz zaliva, marine, priveza ali območja kopanja se odpelje počasi, šele dovolj daleč od obale pa se doda plin, če tam glisiranje ni posebej prepovedano. Vožnja do odprtega dela mora biti mirna, brez vala, ki bi motil kopalce ali plovila na sidru.

Pri tem ni dovolj, da krmar reče, da »ni šel hitro«. Če se plovilo dvigne na glisiranje, je situacija jasna. Hrvaški nadzori so v zadnjih letih precej usmerjeni prav v ta prekršek, zato izgovor, da niste vedeli, običajno ne pomaga.

Najdražja je bližnjica iz zaliva

Največ težav nastane v majhnih zalivih, kjer se plovila zjutraj odpravljajo na izlet ali se popoldne vračajo na privez. Krmar vidi prazen del morja in pospeši prezgodaj. Ob tem ne opazi plavalca brez boje, otroka na napihljivi blazini ali človeka, ki plava malo dlje od obale.

Podobno se dogaja pri najemu vodnih skuterjev. Nekateri uporabniki imajo občutek, da je skuter igrača, ne plovilo. V resnici lahko zaradi hitrosti, majhne silhuete in ostrih sprememb smeri povzroči zelo nevarne situacije. Tam, kjer je veliko kopalcev, za dokazovanje hitrosti ni prostora.

Kazen je neprijetna, posledice so lahko hujše

Denarna kazen je prva stvar, na katero pomisli večina dopustnikov. A še pomembnejše vprašanje je, kaj se zgodi, če se v bližini znajde človek v vodi. Plavalca je iz čolna težko opaziti, posebej v bleščanju sonca, med valovi ali ob koncu dneva, ko je svetloba nižja. Gliser potrebuje prostor za zavijanje in ustavljanje, pri večji hitrosti pa krmar nima veliko časa za reakcijo.

Zato je glisiranje ob obali nevarno tudi takrat, ko se na prvi pogled ne zgodi nič. Valovi lahko prevrnejo sup, premaknejo majhen čoln, prestrašijo kopalce ali povzročijo trk med plovili. V ozkih zalivih se napaka hitro prenese na druge.

Kdaj je počasna plovba edina pametna izbira?

Dobra praksa je preprosta. V bližini obale, plaž, marin, privezov in sidrišč vozite počasi. Če vplujete v zaliv, zmanjšajte hitrost že pred njim, ne šele med plovili. Če izplujete, najprej mirno zapustite območje kopalcev in sidranih bark. Plin dodajte šele tam, kjer imate dovolj razdalje, pregled in dovoljenje za takšno plovbo.

Posebna previdnost velja ob urejenih plažah, kampih, hotelskih obalah in otokih, kjer ljudje pogosto plavajo dlje od obale. Slovenci na Jadranu dobro poznamo prizore, ko nekdo z obale maha, ker je gliser preblizu. Takšno opozorilo ni sitnarjenje. Pogosto pomeni, da je krmar že preblizu ljudem.

Izjema ni dovoljenje za pospeševanje

Plovilo se seveda sme približati obali, kadar vpluje v pristanišče, se sidra, pristaja ali opravlja nujen manever. Vendar to ne pomeni, da sme v tem pasu glisirati. Pravilo je v takih primerih počasna, nadzorovana plovba, pri kateri lahko krmar varno spremeni smer ali se ustavi.

Tudi lokalne oznake imajo prednost. Nekatera območja imajo dodatne omejitve, plovne koridorje, označena kopališča ali posebna pravila. Če si jih ne ogledate pred izplutjem, odgovornost še vedno ostane pri krmarju.

Glisiranje

Najem čolna ne pomeni, da poznate zaliv

Veliko prekrškov naredijo ljudje, ki se na morje odpravijo z najetim čolnom. Imajo osnovno dovoljenje, nekaj izkušenj in voljo do izleta, ne poznajo pa lokalnih posebnosti. V vsakem zalivu je drugačen promet, druga sidrišča, drugi podvodni grebeni, drugi tokovi in druga mesta, kjer ljudje plavajo.

Pred izplutjem vprašajte najemodajalca, kje se sme glisirati, kje so plitvine, kje so pogosti nadzori in kje se običajno zadržujejo kopalci. Dober najemodajalec vam tega ne pove zato, da bi vas prestrašil, ampak zato, da se vrnete brez kazni, brez škode in brez slabe izkušnje.

Na morju se najbolj pozna mirna roka

Najboljši krmar ni tisti, ki prvi zapusti zaliv. Najboljši krmar je tisti, ki zna počakati še nekaj minut, voziti počasi in pospešiti šele tam, kjer s tem nikogar ne ogroža. Na morju se napake ne merijo samo v evrih, ampak tudi v valovih, strahu in tveganju za ljudi, ki jih morda sploh niste opazili.

Zato si je pred vsakim izplutjem dobro zapomniti eno pravilo: obala ni prostor za glisiranje. Tristo metrov se na morju zdi malo, a za kopalca v vodi pomeni veliko. Kdor to mejo spoštuje, si prihrani kazen in naredi tisto, kar bi moralo biti na dopustu samoumevno: pusti morje varno tudi za druge.

6 razlogov, zakaj preživeti poletni dopust z gumenjakom

Največja napaka, ki ji letos lahko naredite ob tankanju gumenjaka ali jadrnice

Nimate svojega čolna, imate pa izpit? Tako izberete plovilo za varen dan na morju

Izposoja čolna na Hrvaškem: to vprašanje si zastavite pred podpisom

Pet mornarskih vozlov, ki jih mora znati vsak, ki resno misli z morjem

Objava Zaradi te napake največ ljudi na morju plača kazen se je pojavila na Vse za moj dan.