Zamrznjen spor Balkana: kako Krajina še danes obremenjuje odnose med Hrvaško in Srbijo

Na koncu ene izmed zadnjih tiskovnih konferenc v Zagrebu, v času ko je bil na oblasti še Franjo Tuđman, je takratna ameriška državna sekretarka Madeleine Albright z eno samo, navidez mimogrede izrečeno povedjo povzročila nelagodje med vsemi prisotnimi. Izjava, da bo Hrvaška znova večetnična država, je v prostoru odmevala kot grožnja in ne kot diplomatska fraza. Brez dodatnih pojasnil je Albrightova zapustila oder, s čimer je pustila odprto vprašanje, kaj so Združene države s tem sploh želele sporočiti.

Takrat je bilo splošno razumevanje jasno. Mnogi so njene besede brali kot napoved pritiska na Hrvaško, naj omogoči vrnitev približno 250.000 Srbov, ki so Krajino zapustili med in po operaciji Nevihta. Do tega nikoli ni prišlo. Čeprav so ZDA to možnost očitno tehtale, je prevladalo prepričanje, da bi množična vrnitev beguncev odprla stare rane in znova ustvarila varnostne ter politične zaplete, ki bi zahtevali dolgotrajno mednarodno vpletenost.

Alternativna pot se je kazala v načrtu Z-4, ki je Krajini predvideval visoko stopnjo avtonomije, skoraj status države znotraj države. Ideja je temeljila na pravnem načelu deljivosti političnih enot, a je hitro trčila ob stališče Badinterjeve komisije, da na območju nekdanje Jugoslavije ni prostora za nove meje ali nove državne tvorbe. Vodstvo Krajine je takšno rešitev zavrnilo, s čimer je načrt dokončno propadel.

Foto: Jugoslavija

Od takrat nad vprašanjem Krajine vlada tišina. Uradna razlaga je preprosta: Srbi so odšli prostovoljno in vprašanje je zaključeno. V resnici pa so mnogi zapustili območje, ker niso želeli sprejeti položaja manjšine v nacionalno opredeljeni državi. Vsi imajo pravico do hrvaškega državljanstva, a se je večina nikoli ni odločila uveljaviti.

Nekateri analitiki danes opozarjajo, da tema Krajine še zdaleč ni izginila. Po njihovem mnenju se Srbija dolgoročno temu vprašanju ne bo odpovedala. Domneva se, da strategija temelji na času: čim dlje traja molk, tem večji bo učinek morebitne prihodnje zahteve. Po eni razlagi bo to storil šele politični naslednik sedanjega vodstva v Beogradu. Po drugi šele naslednji po njem. V obeh primerih pa velja isto opozorilo: vprašanja, ki se potisnejo v tišino, redko izginejo sama od sebe.

Pripravil: J.P.

Vir: balkan insight, dnevno.hr

The post Zamrznjen spor Balkana: kako Krajina še danes obremenjuje odnose med Hrvaško in Srbijo first appeared on NaDlani.si.