Zakonu o funkcionarjih brez podpore opozicije, za koalicijo pomemben korak naprej

DZ se je danes opredelil do predloga zakona o funkcionarjih. Predlagani zakon nima podpore opozicijskih NSi in SDS. V slednji menijo, da nepreglednost in razdrobljenost ureditve ostaja. Nasprotno po oceni koalicijskih Svobode in SD pomeni pomemben korak naprej. V Levici stališča danes niso predstavili.

Po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa gre za zakon, ki po več kot treh desetletjih sistemsko ureja področje pravic in obveznosti funkcionarjev med opravljanjem funkcije in po njenem zaključku. Zakon bo veljal tako za poklicne kot nepoklicne funkcionarje.

Z njim med drugim urejajo pravico nepoklicnih funkcionarjev do plačila in povračila stroškov, za poklicne funkcionarje pa pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto oz. pravico do nadomestila plače po prenehanju funkcije, če to ni mogoče. Po ministrovih besedah pa bo v primeru opravljanja več zaporednih funkcij možno prejemanje nadomestila podaljšati.

Kot novost je Props izpostavil tudi pravico do pravne pomoči v primeru odškodninskih postopkov zaradi opravljanja funkcije, kar so predlagali z namenom, “da funkcionarji pri izvajanju oblastne funkcije sprejemajo odločitve neodvisno in brez strahu, da bodo zaradi svoje odločitve v okviru funkcije nosili stroške odškodninskega postopka”.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo predlogu zakona napovedali v koalicijskih Svobodi in SD, medtem ko v Levici stališča niso predstavili. Zakonu nasprotujejo v opozicijski SDS. Menijo, da je pomanjkljiv, področje pa ostaja razdrobljeno, nepregledno, neenotno urejeno, kar postavlja pod vprašaj načelo pravne države, je pojasnil Andrej Kosi.

Tako v SDS kot NSi so izpostavili tudi pripombe Skupnosti občin Slovenije o neenakopravnem položaju županov glede pravice do prejemanja nadomestila plače. Vida Čadonič Špelič (NSi) je spomnila, da so v NSi želeli pravice županov izenačiti s pravicami poslancev in torej tudi zanje podaljšati prejemanje nadomestila s treh na šest mesecev, a njihovo dopolnilo na odboru ni dobilo zadostne podpore. Zato zakona ne morejo podpreti, je dejala.

So pa po navedbah Janje Sluga (Svoboda) ob obravnavi predloga na odboru v zakon vnesli pogoj nekaznovanosti. “Rešitev je nastala na pobudo Gibanja Svoboda Mladi oz. njihove peticije, s katero so zbrali 5000 podpisov državljank in državljanov, ki so vsi enotnega mnenja: da kriminalec ne more biti politik,” je pojasnila.

Po tej rešitvi posameznik, pravnomočno obsojen za hujše naklepno kaznivo dejanje z izrečeno kaznijo zapora, daljšo od enega leta, ne bi mogel ne prevzeti ne opravljati funkcije. Hkrati pa bi z zakonom uredili tudi sodno varstvo, ki ga je ustavno sodišče že večkrat označilo za pomanjkljivo, je navedla Sluga.

“Takšna ureditev je nujna za zagotavljanje integritete in zaupanja v javne funkcije,” so prepričani tudi v SD. Ob tem je Damijan Bezjak Zrim izpostavil, da zakon o volitvah v DZ osebam, pravnomočno obsojenim na zaporno kazen, še vedno omogoča kandidaturo za poslanca. Zato v SD ministrstvo za javno upravo pozivajo, naj do konca leta pripravi predlog ustrezne spremembe tega zakona. Kot je nato pojasnila Sluga, se s krovnim zakonom o funkcionarjih uvaja pogoj nekaznovanosti, bo pa treba spremeniti tudi deset področnih zakonov za posamezne funkcionarje. Odpiranje te področne zakonodaje bodo začeli jeseni, je napovedala.

“Če bo ta zakon danes sprejet in glede na to, da pravite, da je cilj, naj kriminalec ne bo politik, ali to pomeni, da Robert Golob zapušča politiko,” je na ministra naslovil vprašanje Žan Mahnič (SDS). “Žal je Svoboda prišla v parlament malo prepozno, da bi urejali tudi vse tiste kriminalce, ki še vedno sedijo tule med politiki,” je dejala Sara Žibrat (Svoboda). V odzivu na Mahničeve besede je med drugim dejala tudi, da “ta zakon ne bo prepovedal Robertu Golobu niti Janezu Janši, da kandidira, razen če bosta v prihodnje naredila neko kaznivo dejanje in bosta zato tudi pravnomočno obsojena”. Sluga pa je zagotovila, da jih pri oblikovanju teh dopolnil ni vodila “niti ena osebna zgodba”, ampak so “zasledovali cilj etike, integritete za vse”.

Na podlagi predloga protikorupcijske komisije so po besedah Sluge v zakon dodali tudi e-uvajalno usposabljanje za opravljanje funkcije za funkcionarje, ki bodo prvič nastopili funkcijo, ter usposabljanja s področja etike, integritete in transparentnosti v javnem sektorju, ki bodo veljala tudi za obstoječe funkcionarje. Za sejo DZ je koalicija predlagala še dve dopolnili, s katerima podrobneje določajo, kateri funkcionarji bodo opravljali ta usposabljanja. Iz njih bi izvzeli predsednika republike, tožilce, sodnike in ustavne sodnike.