Zakon o delu tujcev: Liberalizacija dostopa ali legalizacija negotovosti?

Zakon o delu tujcev: Liberalizacija dostopa ali legalizacija negotovosti?

Državni zbor je nedavno sprejel sveženj sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), s katerimi Slovenija v svoj pravni red prenaša evropsko direktivo o t. i. modri karti. Kljub deklarativnim ciljem zaščite tujih delavcev številni ukrepi sprožajo vprašanja o dejanskem učinku na že tako ranljiv položaj delavcev migrantov.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje, da novela »uvaja tudi nekatere druge rešitve, ki so namenjene predvsem dodatni zaščiti negotovega položaja delavcev migrantov na slovenskem trgu dela.« V praksi pa zakon odpira vrata hitrejšemu vstopu tujcev na trg dela, pogosto na račun dosedanjih zaščitnih mehanizmov.

Najopaznejša sprememba je znižanje zahtev glede trajanja pogodbe o zaposlitvi za visokokvalificirane tujce – namesto enega leta bo dovolj že šest mesecev. Prav tako se znižujejo plačni pragovi: namesto dosedanjega 1,5-kratnika povprečne plače bo dovolj že osnovna povprečna bruto mesečna plača.