ARTICLE AD
Na oddelku za onkologijo UKC Maribor so lani jeseni ostali brez enega zdravnika specialista, obenem so bili soočeni z več odsotnostmi zaposlenih. Zato so zaprosili Onkološki inštitut za pomoč pri obravnavi novo diagnosticiranih pacientov z urološkimi raki. Poudarjajo, da je to usmerjanje iz Maribora v Ljubljano le začasno, do kadrovske okrepitve.
“Zdravljenje pacientov z urološkimi raki, ki so že bili v obravnavi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, vodimo dalje,” je za STA povedala predstojnica oddelka za onkologijo Maja Ravnik.
Pojasnila je, da so se v septembru soočili z nenačrtovanim odhodom zdravnika specialista, ki se je zaposlil na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. “Dodatno smo se soočili še z bolniškimi oziroma porodniškimi staleži. Posledično smo, zaradi nenačrtovanega manjka kadra, zaprosili za pomoč pri obravnavi pacientov z urološkimi raki, vendar le za novo diagnosticirane paciente,” je navedla.
Paciente so na Onkološki inštitut pričeli usmerjati konec novembra. “Preusmeritev novo zbolelih pacientov z rakom urološkega trakta je začasna, do kadrovske okrepitve. V tem letu smo pričakovali prihod treh novih specialistov, ki bi med drugim prevzeli tudi to področje. Zaradi porodniških staležev pa bomo letos deležni prihoda samo enega specialista, drugo leto nato še dveh,” je še povedala Ravnik.
Dodala je, da vsak specialist v UKC Maribor za razliko od Onkološkega inštituta “pokriva dve veliki onkološki področji, kar je izrazito naporno, saj je pacientov na posameznika zelo veliko”.
Mesečno v ambulantah internističnih onkologov obravnavajo okoli 700 pacientov. V mesecu februarju so zabeležili 664 obravnav, od tega je bilo 58 bolnikov, ki so prvič prišli na zdravljenje.
Vseh v Ljubljano napotenih pacientov, vključno s potrebo po stereotaktičnim obsevanjem, je bilo od konca novembra do sredine aprila 131. Zato predstojnico Ravnik čudijo navedbe na aprilski seji pododbora DZ za spremljanje rakavih obolenj, kjer je bil kot glavni razlog za velik pritisk na Onkološki inštitut navedena domnevna prekinitev obravnav bolnikov z urološkimi raki v UKC Maribor.
Ravnik je ob tem pojasnila, da je bilo po Državnem programu za obvladovanje raka že vrsto let nazaj načrtovano širjenje dela onkološke dejavnosti na periferne centre. “Od leta 2012, ko so določeni periferni centri sprejeli prvega specialista internistične onkologije, se je dejansko začel razvoj ‘periferije’. Žal pa nekateri centri niso obstali, saj so ostali brez specializantov internistične onkologije. Edino UKC Maribor je uspelo okrepiti ekipo tako internističnih onkologov, radioterapevtov in nato še zdravnikov paliative, da smo danes dejansko drugi onkološki center v državi,” je spomnila.
Po njenih besedah je Splošna bolnišnica (SB) Celje z dejavnostjo prenehala, v SB Šempeter je od 2012 zaposlena le ena specialistka internistične onkologije, v SB Slovenj Gradec dejavnost vodi specialist interne medicine z dodatnimi znanji. “Sedaj se trudimo zagnati onkologijo v SB Izola, ki je sprejela prvega specialista internistične onkologije. Na Golniku sta dva internistična onkologa in internistka z znanji, ki obravnavajo izključno samo raka pljuč. Za zagon perifernega centra je potrebna motivacija iz več strani, tako perifernega centra kot tudi Onkološkega inštituta kot vodilne inštitucije, seveda ob jasnem načrtu na najvišjem državnem nivoju, da se to izvede,” je opozorila.