Zakon o delitvi dobička: gre res za pomoč delavcem ali priročen izgovor za nagrajevanje elite?

Ko vlada sprejme zakon, nad katerim so delodajalske organizacije navdušene, delavske pa tiho ali zadržane, se porodi vprašanje, ki ga ni mogoče preslišati. Predlog o udeležbi delavcev pri dobičku naj bi bil socialen. A komu v resnici služi?

Socialna ideja, ki v praksi izgubi obraz

Na papirju se sliši lepo: delavci naj sodelujejo pri uspehu podjetja. Toda v praksi nova ureditev ne rešuje bistvenega problema, zakaj udeležba pri dobičku v Sloveniji nikoli ni zaživela. Delavec ne odloča, ali bo dobiček izplačan, v kakšni obliki in komu. O tem odločajo lastniki in menedžment. In prav ti so z novelo dobili novo, izjemno ugodno davčno pot za nagrajevanje samih sebe.

Ko je dobiček cenejši od dela

Ključni trik zakona je preprost: dobiček se obdavči mileje kot delo. Kar je pri povprečni plači komaj opazno, je pri visokih dohodkih ogromna razlika. Če vodilni kader danes plača skoraj 60 odstotkov obremenitev, po novem pa približno polovico manj, ne govorimo več o spodbujanju sodelovanja zaposlenih. Govorimo o sistemskem obvodu progresivne obdavčitve. In to brez socialnih prispevkov – brez prispevka v skupno blagajno, iz katere se financirajo šolstvo, zdravstvo in druge javne storitve.

Enaki pogoji, neenaki učinki

Izgovor o »enakih pogojih« zveni pošteno le, dokler ne razumemo, da ti pogoji pomenijo odstotek od plače. V sistemu, kjer so plače vodstva večkratnik plač zaposlenih, to pomeni formalno enakost in dejansko neenakost. Varovalka ena proti osem ni socialna zavora, temveč dovoljenje za razslojevanje z državnim blagoslovom.

Ali bodo delavci dobili samo ostanke, ostalo pa bo razgrabila elita? vir: Facebook

Drugačne poti obstajajo

Primerjave z Avstrijo, Francijo ali Hrvaško kažejo, da je mogoče udeležbo pri dobičku urediti drugače – tako, da res koristi delavcem. Absolutne omejitve niso ideološki izum, temveč preizkušen mehanizem proti zlorabam. Če je ministrstvo za finance nanje opozarjalo več let, potem končni umik ni kompromis, ampak politični poraz.

Zakon razkriva zavezništva

Vprašanje iz naslova je zato na mestu. Zakonodaja pogosto razkrije več kot politični govori. Če predlog, ki naj bi bil socialdemokratski, najbolj razveseli menedžerske kroge, ne gre za nesporazum, temveč za izbiro. In ta izbira kaže, da Matjaž Han v tem primeru ni delal v prvi vrsti za delavce. Njim ostane simbolika. Koristi pa poberejo tisti, ki imajo že zdaj največ vpliva, najvišje plače in najboljše davčne svetovalce.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

The post Zakon o delitvi dobička: gre res za pomoč delavcem ali priročen izgovor za nagrajevanje elite? first appeared on NaDlani.si.