Zakaj Vonta še ni odstopila?

Poslanka Tamara Vonta (Gibanje Svoboda) je v sporu z družbo Nova obzorja, izdajateljico tednika Demokracija, v zasebnem sodnem postopku, hkrati pa kot predsednica vodi parlamentarno komisijo, ki preiskuje prav to družbo.

Gre za stanje, ki je po mnenju pravnih strokovnjakov in družbe Nova obzorja šolski primer konflikta interesov.

Vontova bi morala odstopiti

Kot takšna bi Vontova morala odstopila z mesta predsednice preiskovalne komisije, saj naj bi njeno nadaljnje vodenje pomenilo kršitev Ustave Republike Slovenije – predvsem načel pravne države, delitve oblasti in pravice do nepristranskega odločanja – ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki zahteva, da je uradno delovanje brez navzkrižja interesov in videza pristranosti.

Takšno dvojno razmerje – tožnica v pravdi in predsednica komisije, ki preiskuje toženo družbo – vzpostavlja namreč neposredno povezavo med sodnim in parlamentarnim postopkom ter ogroža objektivno nepristranost. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČRP) je namreč že v več odločbah (Piersack proti Belgiji, De Cubber proti Belgiji, Hauschildt proti Danski) jasno poudarilo, da mora biti zagotovljena ne le dejanska, temveč tudi vidna nepristranost.

Le v Sloveniji pa se lahko zgodi, da politik preganja zasebno gospodarsko družbo prek političnih vzvodov oblasti in jo hkrati toži v zasebnem pravdnem postopku.

Družba Nova obzorja je o takšnem primeru obvestila Državni zbor Republike Slovenije, vodje poslanskih skupin in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Obstaja namreč utemeljen izločitveni razlog za predsednico parlamentarne preiskovalne komisije, poslanko Tamaro Vonta, ki preiskuje neodvisni medij – družbo Nova obzorja, pod katero spada tudi Demokracija, hkrati pa jo kot fizična oseba toži v zasebni tožbi.

V dopisu, naslovljenem na predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in vodje poslanskih skupin, družba Nova obzorja poudarja, da je Tamara Vonta hkrati predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, ter tožeča stranka v sodnem postopku proti isti družbi, ki je predmet te preiskave.

Sodišče tožbo delno zavrglo, nato vložila še samostojno tožbo

Spomnimo. 7. aprila 2025 so poslanka Tamara Vonta, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in poslanka Lena Grgurevič (vse Svoboda) skupaj vložile tožbo proti družbi Nova obzorja. Tožbo je Okrožno sodišče v Ljubljani kasneje delno zavrglo zaradi stvarne nepristojnosti in del zadeve odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Kasneje, 10. septembra 2025, je Vontova vložila še samostojno tožbo proti isti družbi (opr. št. III P 767/2025), s čimer je – kot poudarjajo v Novi obzorjih – neposredno postala stranka v sodnem postopku zoper subjekt, ki ga kot predsednica parlamentarne komisije preiskuje.

Naslovnica Demokracije, ki je močno razjezila poslanke Gibanja Svobode.

Šolski primer konflikta interesov

V Novih obzorjih opozarjajo, da takšno dvojno razmerje med poslanko in preiskovano družbo vzpostavlja neposredno povezavo med sodnim in parlamentarnim postopkom. Slednje pa pomeni zakonski izločitveni razlog po 3. členu Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre). Gre torej za šolski primer konflikta interesov.

Če bi poslanka še naprej ostala na položaju predsednice preiskovalne komisije, bi s tem kršila Ustavo Republike Slovenije – predvsem načela pravne države, delitve oblasti in pravico do nepristranskega odločanja – ter zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da mora biti uradno delovanje brez navzkrižja interesov in videza pristranosti.

Ni pomembno le, ali je poslanka osebno nepristranska, pomemben je že sam videz pristranosti. Spomnimo. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice namreč poudarja, da mora biti objektivna nepristranost vedno zagotovljena.

Izločitveni razlog nastopil že z dnem vložitve tožbe

V pravni obrazložitvi Nova obzorja navajajo, da je izločitveni razlog nastopil po samem zakonu (ex lege) že z dnem vložitve tožbe. Poslanka bi morala po njihovem mnenju takrat nehati z delom v komisiji in o tem pisno obvestiti predsednico državnega zbora. Dokler državni zbor o zadevi ne odloči, bi ji moral biti začasno onemogočen dostop do gradiva komisije in informacij, kar je po ZPPre zakonska obveznost, ne pa diskrecijska možnost.

Iz tega razloga družba Nova obzorja predlaga, da komisija: ugotovi obstoj izločitvenega razloga pri poslanki Tamari Vonta, ji začasno onemogoči dostop do gradiva komisije in sodelovanje pri njenem delu, o ugotovljenem izločitvenem razlogu obvesti predsednico DZ in predlaga njeno razrešitev s funkcije predsednice komisije.

Do odločitve državnega zbora naj bi po predlogu Novih obzorij vodenje komisije prevzel podpredsednik ali najstarejši navzoči član, da bi se zagotovila zakonitost in nepristranost postopka.

Zakaj se Vontova ni izločila že ob vložitvi tožbe?

Direktor družbe Boris Tomašič pri tem poudarja, da je namen zahteve za izločitev »zagotovitev ustavne zakonitosti, nepristranosti, integritete in verodostojnosti delovanja parlamentarne preiskovalne komisije ter varovanje ugleda Državnega zbora Republike Slovenije«.

Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, zakaj se poslanka Vontova do zdaj ni izločila sama, saj gre za povsem jasno izkazano navzkrižje interesov. Če pa sama ne premore osnovne pravne širine in politične kulture, bi to morala storiti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je – spomnimo – tudi sama pravnica in je prav tako sodelovala v tožbi proti istemu mediju.

Vzorci vedenja članov Svobode tako jasno nakazujejo, da želijo ravnati kot njihovi politični predniki, ki so bili izvršilna, zakonodajna in pravosodna veja oblasti hkrati. V totalitarnih sistemih namreč ne poznajo koncepta konflikta interesov. Tam je vedno oblast proti ljudem. Tamara Vonta bi očitno rada bila takšne vrste oblastnica, navajajo naši viri. Spomnimo še na način zaslišanja Borisa Tomašiča; to je bil dobesedno »politični linč, za žaljivkami in s sovražnim tonom Tamare Vonta«. Slednje navajamo samo za lažjo predstavo o tem, kaj se dogaja v mandatu te vlade.

KPK potrdila prijavo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je potrdila, da je prejela prijavo družbe Nova obzorja zaradi domnevnega konflikta interesov poslanke Tamare Vonta, predsednice parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, ki pa hkrati tudi zasebno toži isto družbo.

KPK je v uradnem obvestilu zapisala, da bo prijavo obravnavala skladno z določbami zakona in s poslovnikom KPK. Če bo v predhodnem preizkusu ugotovila sum kaznivega dejanja ali kršitev drugih predpisov, lahko prijavo odstopi policiji ali drugemu pristojnemu organu.

Ob dejstvu, da je KPK prijavo uradno prejela, se zdaj odpira vprašanje politične in osebne odgovornosti Tamare Vonta. Če želi ohraniti videz nepristranosti in spoštovanje pravne države, bi morala odstopiti z mesta predsednice preiskovalne komisije.

Boris Tomašič: Prijava KPK namenjena zagotavljanju ustavne zakonitosti, integritete in verodostojnosti komisije

Direktor podjetja Nova obzorja Boris Tomašič poudarja, da je prijava Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) namenjena zagotavljanju ustavne zakonitosti, integritete in verodostojnosti delovanja parlamentarne preiskovalne komisije ter varovanju ugleda državnega zbora.

Voditelj oddaje Kdo vam laže Boris Tomašič (Foto: Nova24TV)

Vida Kocjan