Turk: “Referendumi kažejo na željo po spremembi!”

3 hours ago 25

ARTICLE AD

“Referendumi in pritisk javnosti kažejo, da del volilnega telesa išče spremembe — še posebej, ko vprašanja neposredno vplivajo na vrednote in življenjski standard. A obstaja tudi apatičen del volilnega telesa; zato je ključ mobilizacija in jasna alternativa,“ opozarja univerzitetni profesor dr. Boštjan M. Turk.

Parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma marca 2026, se bližajo v času, ko se mandat Roberta Goloba izteka in možnosti za njegovo ponovitev hitro kopnijo. Družbeno razpoloženje je zaznamovano z nezadovoljstvom nad praznimi obljubami, populizmom in škodljivimi političnimi odločitvami (primer je odkrita politična vojna proti zdravnikom), kar se je jasno pokazalo tudi na dveh letošnjih referendumih.

Preberite še: Turk: Napad na Zelensko je posledica neinteligentne titoistične neuvrščenosti

Golob svojo prihodnost na oblasti vse bolj opira na podporo medijev, zlasti RTV Slovenija, kjer se načrtuje dodatno proračunsko financiranje, ki bi lahko okrepilo vpliv vladajoče politike na uredniško usmeritev. Če je Golobov uspeh leta 2022 temeljil na naklonjenosti osrednjih medijev, družbenih omejitvah zaradi epidemije in antijanšističnem refleksu, tokrat zadnjih dveh dejavnikov ni več. Strah pred Janezom Janšo, ki je nekoč mobiliziral leve volivce, ne deluje več kot učinkovita spodbuda (Janša namreč ni na oblasti).

To pa otežuje položaj tako Golobu kot Vladimirju Prebiliču (stranka Prerod). Zato je morda je več prostora za analizo zapravljenih let in neizkoriščenih priložnosti Golobove vlade, o čemer smo se tokrat pogovarjali z dr. Boštjanom M. Turkom, dekanom Evropske akademije znanosti in umetnosti. Spregovorili smo o zgrešeni gospodarski politiki te vlade, drugih slabih političnih odločitvah, volitvah, božičnici in neuspelem referendumu o medicinski zastrupitvi itd.

Naslednja vlada bo morala sanirati Golobovo škodo

Uvodoma smo spomnili na opozorilo Evropske komisije, da je slovenski proračun neskladen s pravili EU. Turk: “Opozorilo Bruslja potrjuje tisto, kar SDS in strokovni opazovalci vztrajno poudarjajo: proračunsko načrtovanje Golobove vlade je preveč ekspanzivno in tvega neskladje z evropskimi pravili. To ni le retorična kritika — Evropska komisija je izdala opombe glede skladnosti proračunskih projekcij, kar pomeni, da bo naslednja vlada morala popravljati posledice.“

Fiskalni svet je po Turkovih navedbah večkrat izrazil zaskrbljenost in opozoril na tveganja nadaljevanja politično motivirane porabe (plačni dogovori, dodatne obveznosti). Stališče SDS je po njegovem jasno: gre za slabo prioritetno usmerjeno politiko — politične obljube se financirajo z začasnimi ukrepi in povečanim deficitom, ne pa z odgovornim načrtovanjem. Fiskalni svet in drugi neodvisni organi so na to opozorili. A pri Golobu očitno mnenje strokovnjakov nima dosti teže, opaža Turk.

Laži je kot peska na obali

V nadaljevanju se je Turk dotaknil tudi premierjeve resnicoljubnosti: „Laži je kot peska na obali, če se poslužimo biblične prispodobe. A vseeno: najbolj škodljiva laž bi bila obljuba, da bo z novo vlado gospodarstvo hitro cvetelo brez realnih virov financiranja in brez strukturnih reform. Namesto trajnostnih ukrepov smo dobili povečano porabo in izdatke, ki kratkoročno prikrijejo težave, a dolgoročno zmanjšujejo rastno sposobnost. (To je bila tudi ena od kritik Fiskalnega sveta in Bruslja.)“

V nadaljevanju je spregovoril tudi o dejstvu, da se povprečna hrvaška plača hitro približuje povprečni slovenski. Če se razlika v povprečnih plačah zmanjša, je to po njegovem alarmanten signal — ne nujno pokazatelj hrvaškega napredka, temveč posledica stagnacije rasti v Sloveniji in intenzivne porabe brez reform. Statistični podatki kažejo, da so povprečne neto plače v Sloveniji še vedno višje, a razlika se je zmanjšala; to po njegovem potrjuje, da Golobova vlada ni dovolj hitro okrepila konkurenčnosti in investicij za rast plač.

“Odprava potez, ki bi ljudem prinesle višje neto plače, je napačna”

Spregovorili smo tudi o politični polarizaciji in kulturi izključevanja, ki po njegovem onemogočata konsenz o nujnih strukturnih reformah (davčna poenostavitev, konkurenčnost, spodbude za investicije). Namesto vsebinske razprave o tem, kako ljudi spraviti do boljšega življenja, imamo pritiske in sabotaže politik, kar zavira stabilno upravljanje. To potrjuje tudi javna debata v zadnjih letih. SDS zato zagovarja širši politični konsenz za ključne reforme, je spomnil Turk.

Turk: „Odprava potez, ki bi ljudem prinesle višje neto plače, je napačna. SDS meni, da bi bilo treba spodbujati ukrepe, ki neposredno povečajo čisti dohodek gospodinjstev in hkrati ne povečujejo trajno stroškovne obremenitve proračuna. Odločitev vlade je kratkoročno politično motivirana in škodljiva za kupno moč ljudi. A interesi Golobove vlade niso poravnani v isti liniji z interesi ljudstva. Interesi SDS pa so.“

Božičnica je latentna davčna obremenitev

Če država uvaja obvezna doplačila oziroma prispevke, ki jih predstavlja kot “božičnico”, gre v resnici za latentno davčno obremenitev, ki zmanjšuje fleksibilnost plač in nagrajevanja. SDS po njegovem zagovarja transparentnost in svobodo za delodajalce in delavce pri nagrajevanju, ne pa obveznih premikov, ki lahko zmanjšajo konkurenčnost.

Turk: „Pa še eno vprašanje: zakaj pa sedaj nenadoma božičnica? Saj bi jo lahko uvedli že prvo leto, za božič 2022. To postavlja ta ukrep v rang demagoških ukrepov. Pri njih pa je ljudstvo zgolj predmet nekega eksperimenta, nič več.“

Kje je denar, ki ga je za poplavljence zbral Radio 1?

Naš sogovorec se je dotaknil tudi dejstva, da je Državni zbor zavrnil amandma za gradnjo šole za otroke s posebnimi potrebami, hkrati pa namenil 1,2 milijona evrov Palestinski upravi. To je tipična težava Golobove vlade: prioritete so po mnenju Turka pogosto simbolne ali usmerjene v zunanjepolitične geste, medtem ko nujni domači projekti (šole za otroke s posebnimi potrebami, zdravstvo, infrastruktura) ostajajo podfinancirani ali zamujeni.

SDS poudarja, da je naloga vlade najprej poskrbeti za ranljive skupine doma, je še spomnil sogovorec. Dejstva o financiranju in zavrnitvi amandmaja so del parlamentarne razprave. Ob tem se je treba tudi vprašati, kje je sedaj denar, ki so ga zbirali (Radio 1, Denis Avdič in Čeferin) za poplavljence. “Ni mi znano, da bi iz tistih sredstev že zrasla kakšna hiša,” je dejal.

Neha naj se javna kampanja zoper zdravnike!

Pogovarjali smo se tudi o odhajanju zdravstvenega kadra v tujino, kar je posledica nevzdržnih razmer v tem sektorju. “Če zdravniki in medicinsko osebje množično odhajajo v tujino, pomeni, da vlada ni rešila temeljnih razlogov: delovne razmere, plače in sistemske pomanjkljivosti.”

Prazne obljube brez konkretnih reform po njegovem niso dovolj — SDS zahteva sistemske ukrepe za zadržanje kadra in realno zmanjšanje čakalnih dob. Predvsem pa bi se morala nehati javna kampanja zoper zdravnike. Ta spominja na kulturno revolucijo za časa Mao Cetunga. Ni je države v Evropi, ki bi ravnala tako.

Rezultat referenduma krepi desni pol in bo mobiliziral volivce

Proti koncu pogovora nas je zanimalo sogovorčevo mnenje o referendumski zavrnitvi zakona o pomoči pri samomoru. Rezultat referenduma (večinski PROTI) po njegovem kaže, da veliko volivcev ni pripravljeno sprejeti takšne ureditve — to je po njegovem signal vladi, da izgublja podporo.

Tak izid krepi desni in konservativni pol in bo verjetno mobiliziral volivce, ki so nezadovoljni z načini, kako vlada sprejema občutljive družbene odločitve. “Rezultat je pomemben politični indikator pred parlamentarno tekmo. Povedno je tudi to, da je to že tretji preizkus moči v dobrem letu, ob enaki volilni udeležbi: evropske volitve junija 2024 imele 41-odstotno udeležbo, prav tako referendum 23. novembra. Tisti 11. maja tudi nekaj podobnega. To je očiten pokazatelj, da se opozicija krepi. Sploh še sedaj, ko nastopa složno in združeno,” je prepričan univerzitetni profesor.

Referendumi in pritisk javnosti po njegovem kažejo, da del volilnega telesa išče spremembe — še posebej, ko vprašanja neposredno vplivajo na vrednote in življenjski standard. A obstaja tudi apatičen del volilnega telesa; zato je ključ mobilizacija in jasna alternativa.

SDS mora po njegovem izpostaviti ekonomsko odgovornost, varnost in konsenzualne reforme kot jasno alternativo ter predvsem reči, da ta vlada uničuje najbolj vitalne plasti slovenskega naroda, zdravnike, podjetnike, kmetijstvo, upokojence, lastnike nepremičnin. Vsak, ki pripada tem plastem, se mora natančno zavedati, da mu je nujno iti na volišče in glasovati proti lastnemu izničenju. Tu ne bo popravnega izpita, opozarja Turk.

“Državljanska vojna” med Prebiličem in Golobom je neizogibna

Turk se je za konec dotaknil tudi novih obrazov levice in javnomnenjskih anket: “Če javnomnenjske ankete ne kažejo močne podpore novim projektom, to pomeni, da volivci cenijo izkušnjo in kredibilnost — osebnosti in stranke brez jasnega programa hitro izgubljajo podporo.”

Kar zadeva tranzicijo: družbeno-politična tranzicija se spreminja, a konec tranzicije bi pomenil stabilno demokratično tekmovanje idej in politik — SDS se postavlja kot “front runner”, ki naslavlja realne ekonomske in varnostne izzive ter ponuja konkretne rešitve, meni naš sogovorec.

Pa tudi Kučanovo ozadje se je ujelo v past: Golob noče z odra, nanj pa so že instalirali Prebiliča, ki pa sedaj – ko je ustanovil stranko – z odra tudi ne more. Prišlo bo do takšnih ali drugačnih oblik “državljanske vojne” med obema. To pa je velika priložnost za demokratično alternativo.