Zakaj so ruski raketni sistemi zatajili in ni prišlo do odpora venezuelske vojske?

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki se je začela 3. januarja 2026, je prinesla presenetljivo hitro zajetje prestolnice Caracas in predsednika Nicolása Madura, brez kakršnegakoli vidnega odpora s strani venezuelskih ali ruskih obrambnih sistemov. Kljub obsežni ruski vojaški pomoči, ki je vključevala napredne protiletalske sisteme, kot so S-300VM, Buk-M2E, S-125 Pechora-2M in Pancir, ni prišlo do aktivacije teh obrambnih sredstev. Analitiki izpostavljajo globoko notranjo razklanost v venezuelski vojski, infiltracijo ameriških obveščevalnih služb in strateške pritiske, ki so privedli do popolnega kolapsa obrambe.

Operacija, ki jo je vodila elitna enota Delta Force ob podpori 160. polka za posebne operacije v zraku, je trajala le tri ure in 34 minut. Ameriške sile so uporabile helikopterje, kot sta CH-47 Chinook in CH-53 Sea Stallion, za napade na ključne vojaške cilje, vključno s trdnjavo Tiuna.

Kljub temu, da je Venezuela razpolagala z več kot 5.000 prenosnimi protiletalskimi sistemi Igla-S in tisoči usposobljenih operaterjev, ni bilo zabeleženega niti enega strela ali poskusa obrambe. Satelitske slike in videoposnetki kažejo, da so ameriške sile neovirano operirale nad prestolnico, zasedle letališča in poveljniške centre, brez kakršnegakoli protiletalskega odziva.

Razlogi za neuspeh ruske obrambe

Rusija je venezuelsko protiletalsko mrežo okrepila konec leta 2024, ko je prek letal Il-76 dostavila dodatne enote Pancir. Ti sistemi so bili nameščeni v bližini Caracasa in bi morali zagotoviti robustno zaščito pred zračnimi napadi. Vendar pa so se izkazali za popolnoma neučinkovite. Po mnenju strokovnjakov ni prišlo do aktivacije, ker so operaterji “praktično izginili” med operacijo – ni bilo nobenih izjav ali akcij s njihove strani. To kaže na globoko infiltracijo ameriških obveščevalnih služb, ki so že od avgusta ali septembra 2025 pripravljale teren za napad.

Venezuelska vojska ob napadu ZDA ni kazala znakov upora (Foto: AFP)

Zakaj ni prišlo do odpora?

Odsotnost odpora ni bila le tehnična napaka, temveč odraz globoke notranje razklanosti v venezuelski državi in vojski. Možni dogovori z deli opozicije in celo nadzorovan izhod za Madura – morda v zameno za osebno varnost in pričevanje proti zaveznikom, kot je Kuba – kažejo na to, da je bila operacija skrbno načrtovana. Namesto tehnološke superiornosti ZDA je ključni dejavnik bila paraliza obrambnega sistema zaradi notranjega razpada elit.

Mnogi Venezuelci, vključno z vojsko, si želijo olajšave sankcij in gospodarskega okrevanja, čeprav bo to pomenilo ameriški nadzor nad energetskimi viri. Ta dogodek postavlja pod vprašaj učinkovitost ruskih obrambnih sistemov na sodobnem bojišču in izpostavlja ranljivosti zavezništev, ki temeljijo na avtoritarnih režimih. Ruski vpliv v regiji je tako preteklost.

C. Š.