Koliko so nam vladajoči vzeli in koliko “dali”

Golobova koalicija je ljudem vzela veliko, realna kupna moč pada tako pri zaposlenih kot upokojencih. Zaposlenim z minimalno ali povprečno plačo so Golobovi odvzeli od 2.000 do 3.600 evrov neto dohodka, upokojencem pa najmanj tisoč evrov. Ko se zdaj hvalijo z obvezno božičnico in t. i. obveznim zimskim dodatkom, je bolje, da se skrijejo v mišjo luknjo.

Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je kmalu po prevzemu oblasti 1. junija 2022 izničila spremembe zakona o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. S tem je bistveno posegla v neto dohodke zaposlenih. Hkrati je zvišala davek na najemnine, nato pa postopoma zviševala davke in uvajala nove.

Ob vsem tem stroški življenjskih potrebščin naraščajo, inflacija v njihovem času se je povečala za več kot 20 odstotkov. Ob tem so se cene hrane dvignile za kar 33 odstotkov. Poleg tega se zvišujejo cene stanovanj, energentov, storitev, oblačil in obutve. Slovenska gospodinjstva pa so v čedalje težji situaciji.

Življenjski stroški naraščajo, hkrati realne plače – razen nekaterim zaposlenim v javnem sektorju (ne vsem) −  in pokojnine realno padajo. Pokojnine in plače zaposlenih v zasebnem sektorju so se v času te vlade realno znižale. Kupna moč večine prebivalcev se torej znižuje.

V času odgovora na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko je predsednik vlade Robert Golob govoril drugače. Zatrjeval je, da so se pokojnine in plače v času njegove vlade vseskozi realno zviševale. Kot smo pri njem že navajeni, je zavajal.

V letu 2023 pokojnine realno nižje za več kot pet odstotnih točk

Poslanka Lep Šimenko pa ga je postavila na trda tla. Glede pokojnin je spomnila na poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Zapisali so, da je bila za leto 2023 ugotovljena povprečna letna 7,4-odstotna inflacija, zato so se pokojnine v primerjavi z letom prej realno zmanjšale. Navedli so tudi natančne podatke. Leta 2023 so se starostne pokojnine (ob 7,4-odstotni inflaciji) realno zmanjšale za 2,1 odstotka, invalidske za 2,7 in družinske za 2,4 odstotka. To je za več kot 5 odstotnih točk. Tega vlada ni več popravila.

Koliko so nam vzeli iz dohodnine in primerjava z božičnico

Pri plačah in vseh, ki plačujemo dohodnino, je zelo pomembna splošna neto olajšava. Če bi obveljal Janšev zakon, bi bila splošna olajšava 7.500 evrov. Tisti, ki prejema minimalno plačo, bi do danes samo zaradi te t. i. ugodnosti imel 2.100 evrov več. Kdor prejema povprečno plačo, pa bi imel 3.600 evrov več.

Pri pokojninah pa smo že navedli, da so Golobovi upokojence leta 2023 opeharili za 2,1 do 2,4 odstotka pokojnine. Pri znesku povprečne pokojnine je bilo to realno mesečno okoli 20 evrov manj. V letu dni je to realno 240 evrov nižja pokojnina, v treh letih pa 720 evrov realno manj prihodka na računih upokojencev, s tem da se pokojnine letno usklajujejo z rastjo plač in inflacijo, kar pomeni, da teh zneskov v obveznih usklajevanjih ni bilo. Po oceni so Golobovi upokojence realno opeharili za najmanj tisoč evrov. Zdaj pa so jim ponudili 150 evrov t. i. zimskega dodatka, kar je približno sedemkrat manj od tega, kar bi morali prejeti, če bi bila uskladitev pokojnin za leto 2023 skladna z zakonom. Tako je v svojem poročilu opozoril tudi ZPIZ.

Za vse uvedli nove dajatve

Višja dohodnina, ki jo plačujemo, in zato nižji neto prihodki pa ni vse, kar so nam vladajoči potegnili iz denarnic. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje so spremenili v obveznega in s tem že v začetku vsakemu odvzeli obveznih nekaj več kot 37 evrov. Nadalje so s 1. julijem 2025 uvedli obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Poleg vseh zaposlenih ga morajo plačevati tudi upokojenci, kmetje, študentje, samozaposleni in vsi, ki opravljajo kakršno koli pogodbeno delo. Prispevna stopnja je 2 odstotka od bruto plače za zaposlene, za upokojence pa en odstotek.

Okoli 300 tisoč ljudi pod pragom revščine

V Sloveniji pod pragom revščine živi okoli 300 tisoč ljudi. Najbolj so na udaru oziroma v največji stiski so upokojenci. Nadalje številne družine z zaposlenimi starši, ki prejemajo minimalno ali pa celo povprečno slovensko plačo, čedalje teže poravnavajo svoje obveznosti. Čedalje teže shajajo skozi mesec. Prag tveganja revščine je 981 evrov na mesec.

Kako je to povezano z dohodnino in osebnimi prejemki?

Prag revščine pomeni, da bi moral biti dohodek posameznika približno 12 tisoč evrov letno. Ta znesek bi moral biti neobdavčen. Ali drugače. Tolikšna bi morala biti davčna olajšava pri izračunih dohodnine na letni ravni. Podobno imajo to urejeno sosednje države, na primer Italija in Avstrija. Celo na Hrvaškem je splošna davčna olajšava 7.200 evrov, v Sloveniji pa je to pod Golobom 5.260 evrov. Slednje pa je več kot prepolovljen znesek glede na znesek praga tveganja revščine. Janševa dohodninska zakonodaja iz leta 2022 je uzakonila 7.500 evrov davčne olajšave. To je torej dohodek, ki je nujen za pokrivanje življenjskih stroškov in ne sme biti obdavčen. Golobovi pa so to znižali na 5.260 evrov. To tudi pove, koliko jim je v Svobodi, SD in Levici mar za ljudi.

Vida Kocjan