Zakaj se zvezde na nočnem nebu svetlikajo?

Ko pogledamo v jasno nočno nebo in nas pričakajo zvezde, pogosto opazimo, da te drobne svetle pike migetajo ali se svetlikajo, kot da bi želele pritegniti našo pozornost. Nekateri menijo, da je to posledica utrujenih oči, drugi trdijo, da gre za učinek atmosfere. Kaj je dejansko vzrok za to zanimivo optično iluzijo? Je to res le plod naše domišljije ali utrujenosti, ali pa je pojav svetlikanja zvezd povezan s fizikalnimi pojavi v Zemljini atmosferi?

Za mnoge je pogled na zvezde ena od najbolj pomirjujočih izkušenj, ki jih lahko doživijo. Toda zvezde niso le simbol romantike ali navdiha, temveč tudi pomemben predmet astronomskih opazovanj. Prav njihovo svetlikanje pogosto otežuje opazovanje zvezd skozi teleskope, kar je astronomom znano kot pojav, imenovan scintilacija.

Kaj je scintilacija zvezd in kako nastane?

Scintilacija ali migetanje zvezd je pojav, ki ga astronomi dobro poznajo. Pravzaprav ne gre za optično prevaro ali učinek, ki bi nastal zaradi utrujenosti oči opazovalca, temveč za fizikalni fenomen, ki ga povzroča naša atmosfera. Svetloba zvezd potuje skozi ogromne razdalje vesolja, preden doseže naše oči. Na poti skozi atmosfero se mora ta svetloba soočiti s številnimi ovirami, ki povzročajo, da jo vidimo kot neenakomerno in utripajočo.

Glavni krivec za ta pojav je gibanje zračnih mas v Zemljini atmosferi, ki imajo različne temperature in gostote. Ko zvezdna svetloba potuje skozi plasti zraka z različnimi lastnostmi, pride do lomljenja oziroma refrakcije svetlobe. Ta pojav je podoben lomljenju svetlobe v vodi, ko predmet pod površino vidimo izkrivljeno ali premikajoče se. Podoben princip velja za zvezde, le da gre tu za izjemno subtilne spremembe, ki jih naše oči zaznavajo kot svetlikanje.

Kako različni vremenski pogoji vplivajo na svetlikanje?

Pogoji v atmosferi močno vplivajo na intenzivnost scintilacije. V mrzlih zimskih nočeh ali v času, ko se ozračje hitro ohlaja, je svetlikanje zvezd pogosto bolj izrazito. To je zato, ker hitre temperaturne spremembe povzročajo večje razlike v gostoti zraka, kar povečuje lomljenje svetlobe. Tudi v vročih poletnih nočeh, ko se zemeljska površina močno segreva čez dan in hitro ohlaja ponoči, lahko opazimo izrazito migetanje zvezd.

Najmanj svetlikanja običajno opazimo v mirnih, stabilnih nočeh, ko je ozračje bolj enakomerno in temperaturne spremembe manjše. Prav zato je večina velikih observatorijev postavljenih na lokacijah, kjer so vremenski pogoji stabilni in je atmosferskih motenj manj, na primer visoko v gorah ali v puščavskih predelih.

Glavni krivec za ta pojav je gibanje zračnih mas v Zemljini atmosferi, ki imajo različne temperature in gostote. Ko zvezdna svetloba potuje skozi plasti zraka z različnimi lastnostmi, pride do lomljenja oziroma refrakcije svetlobe.

Ali planeti prav tako svetlikajo?

Morda ste že opazili, da planeti, kot so Venera, Mars ali Jupiter, običajno ne svetlikajo toliko kot zvezde. Razlog za to je v tem, da so planeti veliko bližje Zemlji kot zvezde in jih vidimo kot majhne diske, ne zgolj kot točkovne vire svetlobe. Zaradi tega je svetloba, ki prihaja s planetov, manj občutljiva na atmosferske motnje. Planetarna svetloba pride do nas kot širši žarek, zato je manj dovzetna za spremembe v ozračju.

Vendar se tudi pri planetih občasno pojavlja blaga scintilacija, še posebej, če jih opazujemo blizu horizonta, kjer mora svetloba potovati skozi debelejšo plast atmosfere. V teh primerih tudi planeti lahko delujejo, kot da svetlikajo, čeprav običajno manj intenzivno kot zvezde.

Večerni pogled v nebo

Utrujenost oči – mit ali realnost?

Čeprav je atmosfera glavni vzrok svetlikanja zvezd, lahko dolgotrajno strmenje v zvezdno nebo povzroči tudi utrujenost oči, kar vpliva na našo zaznavo. Vendar ta pojav ni neposredno povezan s svetlikanjem, temveč z našim zaznavanjem kontrastov in prilagajanjem oči na temo.

Človeško oko se na temo prilagodi postopoma, pri dolgotrajnem gledanju v temno nebo pa se lahko pojavi občutek, da zvezde utripajo ali celo rahlo spreminjajo barvo. To je posledica optičnega sistema naših oči, ki se stalno prilagaja in poskuša obdelovati minimalne spremembe svetlobe. Kljub temu je atmosfera še vedno ključni dejavnik pri pojavu scintilacije, utrujenost oči pa lahko ta učinek zgolj nekoliko okrepi.

Zanimivosti o svetlikanju zvezd

Pojav scintilacije je bil poznan že starim civilizacijam, ki so ta pojav pogosto pripisovale nadnaravnim silam ali znamenjem bogov. V zgodovini so različne kulture interpretirale migetanje zvezd kot napoved vremenskih sprememb, političnih dogodkov ali celo osebnih usod.

Astronomi so dolgo iskali načine, kako zmanjšati vpliv scintilacije. Zato danes največji teleskopi na svetu uporabljajo tehnologijo prilagodljive optike, ki omogoča, da se zvezde opazuje skoraj brez migetanja. Tehnologija temelji na hitrih, drobnih prilagoditvah teleskopa, ki kompenzirajo spremembe v ozračju in omogočajo jasnejše slike zvezd in drugih nebesnih teles.

Ko narava ustvarja čarovnijo

Čeprav je svetlikanje zvezd znanstveno pojasnjen pojav, njegova skrivnostna narava še vedno navdušuje in fascinira opazovalce po vsem svetu. Optični pojav, ki ga povzroča gibanje zraka v Zemljini atmosferi, ne odvzema romantike zvezdnatega neba, ampak ga pravzaprav še obogati. Naslednjič, ko boste gledali v zvezdnato nebo, se spomnite, da vsaka zvezda, ki migeta, pripoveduje zgodbo o svoji poti skozi prostor in čas – pot, ki se zaključi v vaših očeh.

Objava Zakaj se zvezde na nočnem nebu svetlikajo? se je pojavila na Vse za moj dan.