ARTICLE AD BOX
Janko Barbiš iz Istre je kot velik ljubitelj pice in pašte nekoč obiskal Neapelj ter tam spoznal povsem nove razsežnosti okusa paradižnika.
»Najbolj sem se navdušil, ko sem v neki majhni gostilnici, ki je marsikdo še opazil ne bi, pokusil pašto. Mojster, ki je hkrati kuhal in stregel, mi je pripravil tako dobro pašto, da nisem mogel verjeti. Na koncu je paradižnikovi omaki dodal le malo oljčnega olja in bazilike … Kot bi jedel v Michelinovi zvezdici. Tam sem zares okusil ta paradižnik, pelate vrste san marzano. Povedal mi je, da je iz njihove domače pridelave, od sorodnikov, in da ga sami kuhajo.«

Paradižnik sorte san marzano
Osem ton sladkih skrbi
Barbiš je dolgo iskal omako tako polnega okusa, a je na tržišču ni našel. Zato se je odločil, da jo bo pridelal sam.
Izobrazil se je o kmetijstvu, najel kmetijsko zemljišče in posadil svoje prve paradižnike san marzano. Nenehno se je trudil, da bi njegovi paradižniki karseda najbolje uspeli. Trud je bil kmalu poplačan in letina je bila odlična.

Istrijankova obilna letina
Ko je pobral svoj prvi pridelek, je ves svoj čas vložil v iskanje pravega recepta, ki bi paradižnik spremenil v okusno omako oziroma šalšo, kot ji pravijo Istrani. Po dolgih urah pokušanja različnih mešanic sestavin je nazadnje le prišel do želenega okusa.
Barbiš je sprva poskušal z domačimi sadikami, ki pa jih pri dobavitelju ni mogel dobiti dovolj. Ker ni bilo druge rešitve, je dodatne sadike naročil direktno iz Neaplja. »Te sadike so mi obrodile še bistveno bolje od domačih in naenkrat sem imel osem ton zrelega paradižnika!«

Pridelava poteka na tradicionalen način.
In nastala je sladka težava, saj je bilo ročno pobranega pridelka enostavno preveč, da bi ga lahko skuhal sam. Prodati ga ni želel, saj je hotel priti do svojega lastnega izdelka po lastni recepturi. Zato je moral hitro poiskati rešitev, saj zrel paradižnik ne čaka …
Šalšo imenitnega okusa so mu še isti dan skuhali v poznanem živilskem obratu, kamor je paradižnik sorte san marzano pripeljal naravnost z njive. Danes Barbiš že pripravlja lastni proizvodni obrat za kuhanje domače omake.

Pobiranje poteka ročno.
Istrijankov paradižnik dozori na rastlini
»Velika razlika je med industrijskim in domačim paradižnikom. Mi ga pustimo, da dozori na rastlini,« Barbiš razkriva eno od skrivnosti izjemnega okusa paradižnikove šalše Istrijanko.
»Poleg tega delamo vse po domače, ne dodajamo nobenih kemikalij. Samo dobra zemlja, voda in naravna gnojila.« Tako Istrijanko pride do polnega okusa. »Če želiš iz sadike paradižnika izsiliti največ pridelka, bo tega količinsko sicer resda več, a žal na račun okusa,« pojasni Barbiš.
Vse to so razlogi, da omake iz industrijsko pridelanih paradižnikov po okusu in kakovosti preprosto ne morejo konkurirati izdelku, ki ga ponuja Istrijanko.

Istrijanko – šalša za najzahtevnejše sladokusce
Najvišja kakovost za največje sladokusce
To še posebno cenijo vrhunski picopeki, tako amaterski domači kot profesionalni – tudi iz nekaterih najboljših slovenskih picerij. Čeprav je cena seveda nekoliko višja kot pri industrijskih izdelkih, pico za svoje prijatelje radi pripravijo z Istrijankom.
Nekatere najboljše picerije omako Istrijanko uporabljajo predvsem za izstopajoče posebne in sezonske pice, po katerih redno posegajo največji sladokusci.
Domača paradižnikova omaka – šalša iz pelatov san marzano, pridelanih na naraven način v slovenski Istri, se odlično poda na pico, k testeninam in kot dodatek k drugim jedem.

Istrijankov nasad v dolini Dragonje
The post Istrijanko: najboljša paradižnikova omaka iz slovenske Istre appeared first on Dober Tek.